VDS sodba Psp 944/2005
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PSP.944.2005 |
Evidenčna številka: | VDS03641 |
Datum odločbe: | 19.01.2006 |
Področje: | POKOJNINSKO ZAVAROVANJE |
Institut: | verzija - odmera pokojnine - pokojninsko in invalidsko zavarovanje |
Jedro
ZPIZ ima podlago za izdajo odločbe o ugotovitvi preplačila v
določbah 275. čl. ZPIZ-1, kjer je določeno, da mora oseba, ki ji
je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni
imela pravice, le tega vrniti v skladu z določbami ZOR (OZ).
Čeprav je zavod vedel, da dajatve (preplačila) ni dolžan
izplačati, ima pravico zahtevati preplačilo nazaj, ker si je s
pravnomočno odločbo o priznanju delne invalidske pokojnine
pridržal pravico, da se izplačani zneski nadomestila poračunajo.
Ker poračun ne pride v poštev, je preplačilo tožnik dolžan
povrniti zavodu.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, naj sodišče
odpravi odločbi toženca z dne 2.12.2004 in z dne 25.3.2005.
Nadalje je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh
pritožbenih razlogov.
Pritožba ni utemeljena.
Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je
prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva ter na podlagi
pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo.
Postopkovnih določb, ki jih v ima v mislih pritožba in ostalih,
na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni kršilo.
Sodbo je pravilno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.
Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih
ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa poudarja
naslednje.
Za pritožbeno presojo zadeve je irelevantno poudarjanje pritožbe,
po katerem naj bi tožniku toženec izdal odločbo o delni
invalidski upokojitvi brez razloga, ker za to ni bilo izkazane
dejanske potrebe ter naj bi toženec s tem grobo posegel v
tožnikove pridobljene pravice in ga postavil v neenakopraven
položaj celo z njegovimi sodelavci v istem podjetju. Enako velja
tudi za pritožbeno stališče, po katerem naj bi bilo tožencu
znano, da ni več podlage za izplačevanje nadomestila zaradi
manjše plače na drugem ustreznem delu, vendar pa na to ni
pravočasno reagiral in zato povzročil tožniku škodo. Po
pritožbenem stališču gre zato za izključno odgovornost toženca,
zaradi česar tožnik ne more nositi niti materialnih niti pravnih
posledic.
Bistveno za zadevo je, da je odločba z dne 21.10.2004, s katero
je toženec tožniku kot delovnemu invalidu III. kategorije
invalidnosti zaradi posledic bolezni priznal pravico do delne
invalidske pokojnine v mesečnem znesku od 1.11.2004 dalje, očitno
pravnomočna (vročilnica je v toženčevem spisu, št. 417.656) in da
ta odločba v tem sodnem postopku sploh ni pod sodno presojo, saj
tožba zoper njo ni vložena. Na podlagi te odločbe je toženec
tožniku izplačeval delno invalidsko pokojnino (od 11.5.2004
dalje), hkrati pa mu je od 11.5.2004 do 31.9.2004 še vedno
izplačeval nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem
delu, odmerjeno z odločbo z dne 20.1.1997. Prvostopenjsko sodišče
je pravilno zaključilo, da je toženec nedvomno vedel, da je
tožniku z dnem 11.5.2004 pričel izplačevati delno invalidsko
pokojnino, vendar mu je kljub temu v prej navedenem obdobju še
vedno izplačeval nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem
ustreznem delu ter dne 22.10.2004 izdal odločbo o ustavitvi
izplačevanja navedenega nadomestila. Bistveno je nadalje, da je
ta odločba prav tako očitno pravnomočna (vročilnica v toženčevem
spisu) ter bistveno, da je toženec v njej izrekel, da se
izplačani zneski nadomestila poračunajo. Ker je v konkretni
zadevi tožba vložena zoper dokončno odločbo z dne 25.3.2005
(priloga A/2 v spisu sodišča prve stopnje), s katero je toženec
zavrnil tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo z dne
2.12.2004 - z njo pa je med drugim izrekel, da je na podlagi
odločbe z dne 21.10.2004 ugotovljeno, da je dajatev, nadomestilo
- manjša plača, v obdobju od 11.5.2004 do 31.10.2004 preveč
izplačana in da je preplačilo nastalo v znesku 257.008,00 SIT - ,
sta pod sodno presojo v tem postopku samo ti dve odločbi.
Toženec ima podlago za izdajo odločbe o ugotovitvi preplačila v
določbah 275. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (ZPIZ - Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), v
katerih je med drugim določeno, da mora oseba, ki ji je bil na
račun toženca izplačan denarni znesek, do katerega ni imela
pravice, le tega vrniti v skladu z določbami Zakona o
obligacijskih razmerjih. Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št.
83/01 - OZ) določa pravila vračanja v členih od 191 do 198, ki
jih je prvostopenjsko sodišče povzelo in pravilno uporabilo.
Pravilno je zaključilo tudi, da ima toženec pravico zahtevati
nazaj preplačilo, čeprav je vedel, da dajatve (preplačila) ni
dolžan izplačati zaradi tega, ker si je z že navedeno pravnomočno
odločbo z dne 22.10.2004 pridržal pravico, da se izplačani zneski
nadomestila poračunajo. Ker v konkretnem primeru poračun ne pride
v poštev, je preplačilo tožnik dolžan tožencu plačati na račun v
skladu z izrekom odločbe z dne 2.12.2004. Torej, toženec ni
izgubil verzijske pravice, zato ker se je v že navedeni
pravnomočni odločbi izrekel o pridržalni pravici (191. čl. OZ).
Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 24.09.2014