VDS Sklep Psp 482/2000

Jedro

Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so izpolnjeni vsi kumulativno predpisani pogoji iz 7. in 8. člena ZPPPAI. Ker sodišče prve stopnje 8. člena ZPPPAI ni pravilno uporabilo, in sploh ni ugotavljajo, ali je tožniku delovno razmerje res prenehalo v zvezi s prepovedano proizvodnjo in uporabo azbesta, je odločitev sodišča da tožniku pripada pokojnina po ZPPPAI, preuranjena.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku, kot nezakonito razveljavilo zavrnilo odločbo tožene stranke št. 191/06/97-5, 4/18 z dne 14.10.1998 (1. tč. izreka), tožniku priznalo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI (2. tč. izreka) in hkrati sklenilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (3. tč. izreka). Zaključilo je, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za vtoževano pravico, vključno iz 8. člena ZPPPAI. Sodbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne soglaša z materialnopravnim stališčem sodišča, da je namen ZPPPAI v možnosti ugodnejšega upokojevanja delavcev, ki so delali z azbestom, zaradi večje verjetnosti zdravstvenih težav. Strinja se sicer z ugotovitvami sodišča glede tožnikove starosti in izpostavljenosti azbestnemu prahu, ne pa z oceno, da izpolnjuje tudi vse pogoje iz 8. člena ZPPPAI. Ker se sodišče sploh ni ukvarjalo z delovnopravnim statusom tožnika po 1.11.1996 in je celo zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožnika, pogoja iz 8. člena ZPPPAI o nezmožnosti zagotovitve druge zaposlitve v roku enega leta, ni razčistilo. Pritožba je utemeljena. Tožena stranka pravilno opozarja, da je dejansko stanje zaradi delno zmotne pravne presoje pomanjkljivo razčiščeno, zato sta podana oba uveljavljana pritožbena razloga. Ker ugoditvena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, je hkrati podana tudi bistvena kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP). Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po Zakonu o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Ur. l. RS, št. 56/96, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPPPAI) je mogoče priznati le, če so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji iz 7. in 8. člena zakona. Namen zakona namreč ni v ugodnejšem upokojevanju vseh, ki so kadarkoli 10 ali več let delali pri proizvodnji azbesta ali pri svojem delu uporabljali azbestne proizvode. Njegov namen je v zagotovitvi socialne varnosti delavcem, ki jim je zaradi prepovedane azbestne proizvodnje ali uporabe azbestnih izdelkov prenehalo delovno razmerje, pa jim ni mogoče zagotoviti druge primerne zaposlitve ter v zagotovitvi socialne varnosti vsem tistim (delavcem ali prebivalcem), ki zbolijo za poklicno boleznijo, ki jo povzroča azbest. Tako je mogoče osebam, ki sicer izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. člena ZPPPAI (predpisano starost in gostoto dela z azbestom) pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji priznati le, če hkrati izpolnjujejo še vse pogoje iz 8. člena zakona. Torej, če so ostali brez zaposlitve v zvezi s prepovedano uporabo ali proizvodnjo azbesta in jim niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta. Sodišče prve stopnje slednjega pogoja sploh ni ugotavljalo. Določbe 8. člena ZPPPAI tako ni v celoti pravilno uporabilo, v zvezi z razlogi za prenehanje delovnega razmerja pa jo je tudi zmotno interpretiralo. Navedene zakonske določbe namreč ni mogoče pravilno uporabiti le ob gramatikalni razlagi. Pomen besednih zvez "prenehanja delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta, ali zaradi zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov", je potrebno preizkusiti še z logično in teleološko razlagalno metodo, predvsem v povezavi z namenom, opredeljenim že v 1. členu cit. zakona. Upoštevaje tudi 169. člen sistemskega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92), po katerem lahko posamezne kategorije zavarovancev v primerih in na način, določen z zakonom, le izjemoma pridobijo in uveljavijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, po 8. členu ZPPPAI za upravičence lahko štejejo le tisti, ki so ostali brez zaposlitve zaradi ukinitve delovnega mesta ali prestrukturiranja proizvodnje zaradi prepovedane uporabe azbesta. Da bo lahko sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno presodilo zakonitost zavrnilne odločbe toženca in utemeljenost zahtevka za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, je bilo potrebno ugoditveno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje. Razčistilo bo, ali je tožniku delovno razmerje dejansko prenehalo v zvezi s prepovedano proizvodnjo oz. uporabo azbestnih izdelkov (saj iz sklepa I. d.o.o. z dne 7.12.1995 izhaja, da je bil med presežne delavce v bitumenski proizvodnji, razvrščen zaradi odprodaje obrata stiropor proizvodnje v letu 1996), ugotovilo, kakšen je tožnikov status po 1.11.1996 ter ali in kakšni ukrepi so bili podvzeti za zagotovitev nadaljnje zaposlitve oz. ali mu v roku enega leta niti s prekvalifikacijo ni bilo mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve. V ta namen bo zaslišalo tožnika (dokazni predlog tožnika v pripravljalni vlogi z dne 20.3.2000 - list. št. 16, kot tudi predlog tožene stranke na glavni obravnavi 10.10.2000 - list. št. 22 v sodnem spisu) opravilo poizvedbe pri I. d.o.o. o razlogu odprodaje obrata, in izvedlo eventuelne druge dokaze, pomembne za razjasnitev vseh odločilnih dejstev. Šele nato ob pravilni uporabi materialnega prava o zadevi ponovno odločilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 122/96
• Sodba VIII Ips 249/2005
• VDSS sodba Psp 106/2010