VDS sklep Psp 129/99

Jedro

Ker izvedeniški organi niso razpolagali z opisom dela, torej s pogoji tožnikovega dela, niti niso ugotavljali, ali je bil zmožen opravljati kakšno drugo ustrezno delo obrtnika - video - SAT, ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na ugotovitev, da je bil začasno nezmožen za delo tudi po 15.1.1994 do dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenje št. 523.149 z dne 7.9.1994. Zaključilo je, da do vtoževanega bolniškega staleža na podlagi 34. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni upravičen, ker pri njem z odločbo ZPIZ-a z dne 7.9.1994 ni bila ugotovljena nova invalidnost. Na podlagi skladnih izvedeniških mnenj ZK I in ZK II ter izvedenca ortopedske stroke dr. V. A. je ugotovilo tudi, da v spornem obdobju ni bilo niti medicinskih indikacij za začasno zadržanost z dela in da naj bi bil torej tožnik po 25.1.1994 zdravstveno sposoben za delo. Citirano sodbo izpodbija tožnik, smiselno zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava. Opozarja, da se določba 34. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju razlaga različno. Prilaga razlago Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, naslovljeno 18.2.1993 na območne enote in se pri tem sklicuje na 2. odst. priložene listine, iz katerega naj bi jasno izhajalo, da je upravičen do bolniškega staleža do vročitve odločbe ZPIZ 7.9.1994. Pritožba je utemeljena. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi pomanjkljive pravne presoje, še niso razčiščena vsa pravnorelevantna dejstva, zato sodba ne vsebuje bistvenih dejanskih, niti pravnih razlogov. Ker z izrekom sodbe sploh ni odločeno o predmetu spora, torej zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe toženca, je hkrati podana absolutna bistvena kršitev po 13. tč. 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP). Že iz navedenih razlogov je potrebno izpodbijano zavrnilno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pravna podlaga za razsojo sporne zadeve je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZVZZ). Po 1. odst. 34. člena cit. zakona osebni zdravnik oz. zdravniška komisija napoti na invalidsko komisijo zavarovanca, ki je zadržan od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo, če oceni, da ni pričakovati povrnitve delovne zmožnosti, v vsakem primeru pa v enem letu nepretrgane zadržanosti od dela oz. od dela s krajšim delovnim časom. Če je v takšnem primeru ugotovljena invalidnost, ima zavarovanec po 2. odst. istega člena pravico do nadomestila do dneva, ko postane odločba o ugotovljeni invalidnosti II. ali III. kategorije dokončna, torej pravico do tkz. administrativnega staleža. Te določbe pa ni mogoče pravilno uporabiti le ob jezikovni razlagi, saj ne ureja novih primerov invalidnosti v okviru obstoječe kategorije. Gre za znane in v praksi pogoste primere novih primerov invalidnosti v okviru obstoječe kategorije, ko zaradi trajnih dodatnih sprememb oz. poslabšanja zdravstvenega stanja, delovni invalid ni zmožen niti za drugo ustrezno delo, na katero je bil razporejen po nastanku invalidnosti, pač pa so za še preostalo delovno zmožnost potrebne dodatne omejitve ter nova razporeditev na drugo ustrezno delo v skladu s temi omejitvami. Glede na mnenji IK I z dne 15.10.1992 in IK II z dne 14.7.1994 ter odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 523.149 z dne 7.9.1994, bi se dalo sklepati, da gre za takšno dejansko stanje tudi v obravnavanem primeru. Ker sodišče teh listih ni pravilno, niti popolno dokazno ocenilo, določbe 2. odst. 34. člena ZZVZZ v okoliščinah konkretnega primera ni moglo pravilno uporabiti. Izpodbijana zavrnilna sodba ni prepričljivo uprta niti na mnenji zdravniških komisij iz predsodnega postopka, ne na sodno izvedeniško mnenje specialista ortopeda dr. V. A. Omenjeni izvedeniški organi niso razpolagali z opisom, torej pogoji tožnikovega dela, na katero so ocenjevali začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni. Iz mnenj invalidskih komisij pa izhaja, da tožnik zaradi trajnih dodatnih sprememb zdravstvenega stanja več ni zmožen niti za drugo ustrezno delo obrtnika - video SAT, na katero bi morala biti ocenjevana tudi njegova začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni. V ponovljenem postopku bo potrebno ugotovoljene pomanjkljivosti odpraviti. Potrebno bo razčistiti odločilna dejstva, glede na materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, torej predvsem dokazno oceniti vso pravnorelevantno listinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter s tem v zvezi izvesti eventuelno potrebne dodatne dokaze. Šele po dopolnjenem postopku v nakazani smeri, bo mogoče pravilno presoditi zakonitost izpodbijane odločbe toženca in pravilno odločiti o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za priznanje bolniškega staleža po 25.1.1994 do vročitve drugostopenjske odločbe zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Psp 63/2000
• VDS Sodba Pdp 407/2000
• VDS sodba Psp 510/2005