VDS Sodba Psp 266/95

Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega, ne pa materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku.

Škodljive posledice zamude materialnega roka se ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre v 2. odst. 172. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za rok, ki velja za uveljavitev materialne pravice, konkretno pravice do izplačevanja družinske pokojnine in torej za materialni, ne pa za procesni rok.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je toženec dolžan izplačevati družinsko pokojnino za čas od 28.7.1993 do 1.1.1994. Pri tem je v izreku prvostopne sodbe očitna pisna napaka glede datuma, ki bi se moral glasiti "do 31.1.1994", ki pa nima vpliva na pravilnost sodbe. Iz obrazložitve je jasno, da je sodišče odločalo o navedenem zahtevku za čas od 28.7.1993 do 31.1.1994 glede na odločitev toženca, ki je odločil, da se družinska pokojnina izplačuje od 1.2.1994 dalje (prvostopna odločba z 1.8.1994, drugostopna odločba z 16.11.1994). Glede na to, da je bila zahteva pri tožencu vložena 25.7.1994, je sodišče ugotovilo, da je odločitev toženca o izplačevanju pokojnine od 1.2.1994 dalje pravilna (2. odst. 172. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem in invalidskem zavarovanju, Ur.l. RS, št. 12/92 s kasnejšimi spremembami) ter, da ni pravne podlage za izplačevanje pokojnine že od moževe smrti, torej že od 28.7.1993 dalje.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Iz obrazložitve pritožbe pa izhaja, da uveljavlja zmotno uporabo prava. Navaja, da je zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine poslala v Slovenijo takoj po moževi smrti. Zaradi vojnih razmer pa normalna poštna komunikacija ni bila možna. Pošta je potovala le preko konvojev RK in je tako zahteva z dokumentacijo do naslovnika v Slovenijo prispela skoraj z enoletno zamudo, kar pa je bilo v obstoječih razmerah običajno. Torej je zaradi objektivnih okoliščin, ki izkazujejo vse elemente višje sile, lahko podala zahtevo šele z veliko časovno zamudo, ki pa zaradi navedenega ne more iti v škodo šibkejše stranke. Predlaga ugoditev pritožbi in ustrezno odločitev. Kot dokaz za pritožbene navedbe je tožnica vlogi z dne 13.3.1996 priložila potrdilo Direkciji PTT saobračaja x.y., z dne 27.12.1995, v tujem jeziku.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ki med strankama niti ni sporno ter ob pravilni uporabi materialnega prava o zahtevku pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Sodbo je tudi dovolj obrazložilo ter se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom prvostopnega, da gre pri določbi 2.odst. 172. člena ZPIZ za materialni, prekluzivni rok, ki ga ni moč podaljšati, zaradi česar ni možno uveljavljati vrnitve v prejšnje stanje.

Vrnitev v prejšnje stanje zaradi vojne v BiH in priznanje izplačevanja družinske pokojnine že od smrti moža dalje je tožnica uveljavljala v tožbi, v kateri navaja, da jo je smiselno uveljavljala že v pritožbi zoper prvostopno odločbo toženca.

Vrnitev v prejšnje stanje je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka, ne pa materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku.

Škodljive posledice zamude materialnega roka se ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje. Po zakonu (1.odst. 171. člena in 1. odst. 172. člena) je eden od pogojev za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje zavarovanja. Konkretno za pridobitev pravice vdove do družinske pokojnine to pomeni prenehanje njenega delovnega razmerja, ali druge zavarovalne podlage. Če pa vdova ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, kot je to konkreten primer, se ji pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj (2.odst. 172. člena). Vdova, ki želi uveljaviti izplačevanje pokojnine od dneva moževe smrti dalje, mora torej vložiti zahtevo pri tožencu najkasneje v petem mesecu po mesecu moževe smrti. Če pa vloži zahtevo kasneje, se ji pokojnina ne more izplačevati od dneva moževe smrti dalje, pač pa od dneva, izračunanega v skladu z določbo 2.odst. 172. člena zakona.

Zaradi obrazloženega gre tudi po mnenju pritožbenega sodišča v 2. odst. 172. člena zakona za rok, ki velja za uveljavitev določene materialne pravice, konkretno pravice do izplačevanja družinske pokojnine in torej za materialni rok, ne pa za procesni rok, glede katerega bi bilo možno uveljavljati vrnitev v prejšnje stanje.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 79/2000
• sodba U 518/2004
• VSL sklep I Cpg 578/99