VDS sklep Psp 12/2003

Jedro

ZDSS priznavanje stroškov postopka v socialnih sporih ureja drugače kot ZPP. Skladno s 1. odst. 36. člena ZDSS ne glede na uspeh v postopku vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zato niso odločilne pritožbene navedbe o krivdno povzročenih stroških toženca, ki naj bi jih tožnici povzročil zaradi nepravilne odločitve in s tem tožnico prisilil v tožbo. Prav tako tudi ne gre za separatne stroške po 3. odst. 36. člena ZDSS, saj stroški postopka niso nastali po krivdi ali po naključju, ki se je primerilo tožencu.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. Ps 870/2000 z dne 15.11.2002 ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, tako da je razveljavilo izpodbijane odločbe toženca in nadalje ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo v Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru od 23.12.1999 do 13.1.2000 ter tudi od 14.1.2000 do 25.3.2000 (1. in 2. tč. izreka). Hkrati je sklenilo, da trpi tožnica sama svoje stroške postopka (3. tč. izreka).

Zoper stroškovni izrek je tožnica vložila pritožbo in sicer smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je toženec s svojim ravnanjem povzročil, da je bila prisiljena vložiti tožbo. Tožnica je ves čas obravnavanega obdobja zatrjevala, da ni sposobna opravljati dela okrožne državne tožilke - svetnice, enakega mnenja je bila tudi osebna zdravnica in lečeči zdravnik. Da je imela prav, se je izkazalo in dokazalo tudi tekom obravnavanega postopka. Ker je morala vložiti tožbo, ji je le-to povzročilo precejšnje stroške, ki jih je priglasil njen odvetnik. Tudi sama je izključno zaradi izdelave izvedeniškega mnenja morala dvakrat potovati iz Maribora v Ljubljano, kar ji je povzročilo dodatne prevozne stroške, ki jih je tudi priglasila, vendar ji niso bili priznani. Stroški, ki jih je s tem postopkom imela tožnica, so bili zanjo potrebni stroški in jih je v njenem imenu in zanjo priglasil njen pooblaščenec na zadnji glavni obravnavi. Vsi priglašeni pravdni stroški pa so nastali kot posledica ravnanja toženca, ki tožnici ni priznal, da je bila v spornem obdobju začasno nezmožna za delo. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tč. 3 spremeni tako, da tožnici prizna priglašne stroške postopka v skladu z Odvetniško tarifo in v skladu s 3. odst. 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter glede na uspeh v tem sporu.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - ZDSS) je matični - procesni predpis, ki med drugim ureja tudi nekatera vprašanja postopka v sporih pred socialnim sodiščem. Uzakonjeno je načelo primarne uporabe določb tega zakona, saj se v skladu s 1. odst. 14. člena ZDSS določbe Zakona o pravdnem postopku uporabljajo le, kolikor v ZDSS posamezna vprašanja niso urejena drugače. Med vprašanja, ki jih ZDSS ureja drugače, sodijo stroški postopka. Po 1. odst. 36. člena ZDSS trpi v socialnih sporih vsaka stranka svoje stroške postopka. Gre za bistven odmik od sistemske ureditve povračila stroškov po Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) glede na načelo odgovornosti za uspeh. Načelo, da v socialnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške postopka je bilo uzakonjeno zaradi zaščite ekonomsko šibkejše stranke, to je praviloma zavarovanca oz. upravičenca do socialno-varstvenih dajatev, na zahtevo katerega se v sporu polne jurisdikcije presoja pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov državnih organov ali nosilcev zavarovanj. S tem v zvezi je v 2. odst. 36. člena ZDSS tudi določeno, da stroške za izvedbo dokazov z izvedencem v sporih iz 30. člena ZDSS trpi tožena stranka. Gre za izvajanje dokazov, ki so povezani s precejšnjimi stroški, vendar pa ne glede na uspeh, omenjene stroške vedno trpi tožena stranka, torej zavod oz. drug pristojen organ, ki je odločil o pravici ali obveznosti zavarovanca oz. upravičenca.

Ob takšni pravni ureditvi je sodišče prve stopnje izpodbijani stroškovni sklep pravilno oprlo na 1. odst. 36. člena ZDSS. Pravno irelevantne so namreč pritožbene navedbe o krivdno povzročenih stroških s strani toženca. Po 3. odst. 36. člena ZDSS mora sicer stranka ne glede na načelo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali ki so nastali po naključju, ki se je njen primerilo. V tem primeru pa gre za tako imenovane separatne stroške, ko ti nastanejo po krivdi ali naključju, ki se je primerilo eni od strank med socialnim sporom, torej med sporom, ko je le-ta tekel pred socialnim sodiščem. Gre za enak položaj kot v pravdah ob okoliščinah iz 1. odst. 156. člena ZPP, ki ureja izjemo od načela odgovornosti za uspeh. Pri separatnih stroških, ki jim mora po načelu krivde ena stranka povrniti drugi, gre za za ločene stroške od vseh ostalih, o katerih se na predlog stranke odloča z ločeno sodno odločbo. Ker takšen dejanski stan v konkretni zadevi ni podan, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 173/2002
• VSC sklep Cp 364/2006
• VSL sklep I Kp 1214/99