VDS sodba Psp 220/2001

Jedro

Sodna izvedenka spec. nevropsihiatrije je pri podaji mnenja ustrezno upoštevala vso predloženo medicinsko dokumentacijo, saj je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebno zadevo obravnavati celovito in poleg izvidov, ki izkazujejo somatske težave, upoštevati tudi psihiatrične izvide. Ker je bilo mnenje prepričljivo, je sodišče svojo odločitev utemeljeno oprlo na podano mnenje sodne izvedenke.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožnico razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 29.10.1997 dalje in ji od tega dne dalje priznalo pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo, ki se opravlja v čistih mikroklimatskih delovnih pogojih z obremenjevanjem leve roke s težo do 4 kg in brez dviganja levice nad horizontalo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Nadalje je odločilo, da bo o pravici in višini nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo in o višini in pravici nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odločil toženec s posebno odločbo. Delodajalec pa je dolžan obdržati delovno invalidko na delu.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje toženec in sicer smiselno zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pri tem navaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke dr. V. D. O.. Toženec pa mnenju nasprotuje iz razloga, ker je izvedenka podala mnenje le na podlagi medicinske dokumentacije v zdravstvenem kartonu, medtem ko tožnice ni osebno pregledala. Invalidski komisiji sta v predsodnem postopku upoštevali tisto medicinsko dokumentacijo, ki jo je kot relevantno za oceno invalidnosti predložil osebni zdravnik in jo je tudi sam izbral iz obsežne medicinske dokumentacije. Invalidski komisiji sta upoštevali tudi ugotovitve ogleda delovnega mesta "merilec, pregledovalec in embaler", ki sta ga opravila dva člana invalidske komisije prve stopnje. To delo fizično in psihično ni prezahtevno in po mnenju članov invalidske komisije obremenitve ne presegajo preostalih delovnih zmogljivosti tožnice, predvsem glede gibljivosti leve roke. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

V pritožbenem postopku se je tožencu kot stranski intervenient pridružil tožničin delodajalec.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi. Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

Skladno s 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92 - 54/98, v nadaljevanju ZPIZ/92) je invalidnost podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katero je bil zavarovanec trajno razporejen pred nastankom teh sprememb, zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Skladno s 34. čl. citiranega zakona se v II. kategorijo invalidnosti razvrstijo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo prvostopno sodišče v podanem mnenju sodne izvedenke dr. V. D. O., specialistke nevropsihiatrinje ustrezno podlago za razsojo v predmetni zadevi. Izvedensko mnenje je namreč izčrpno strokovno obrazloženo, pri čemer je sodna izvedenka proučila obsežno medicinsko dokumentacijo v zdravstvenem kartonu tožnice. Izvedenka sicer res tožnice ni osebno pregledala, kot to v pritožbi navaja toženec, vendar pa zgolj zaradi tega izvedensko mnenje ni nič manj prepričljivo. Odločitev o osebnem pregledu je bila namreč v domeni strokovne presoje izvedenke, razen tega pa v predmetni zadevi tudi ni šlo za ugotavljanje trenutnega zdravstvenega stanja, temveč je izvedenka ugotavljala stanje za nazaj, pri čemer je s tem v zvezi proučila obsežno medicinsko dokumentacijo. Kot to ugotavlja sodna izvedenka, gre pri tožnici za več let trajajoče zdravstvene težave, zaradi katerih tudi pogosto (več kot 20-krat na leto) obiskuje zdravnika. Predvsem izstopajo težave, povezane z vnetji zgornjih in spodnjih dihalnih poti, nadalje nevrološke težave, ki se kažejo v povečani občutljivosti leve polovice glave, obraza, trupa, vratu in leve roke, posebno leve rame. Zaradi utesnitvenega sindroma je bila na levi rami tudi že operirana. Pri tožnici gre tudi za urološko-ginekološke težave, pojavila pa se je tudi arterijska hipertenzija in pa težave z motnjami celotnega prebavnega sistema. Poleg prej omenjenih težav pa izstopa psihiatrična bolezen. Psihiatrična simptomatika se je pojavila že v letu 1987 in se kaže kot tesnobna, senzitivna motnja, povezana z vegetativno disharmonijo. Omenjena motnja je bila opredeljena kot nevroza, ki pa se ji je v letu 1997 pridružilo še depresivno stanje. Invalidska komisija II. stopnje pri podaji mnenja v predsodnem postopku očitno ni razpolagala s psihiatričnimi izvidi, kar nenazadnje izhaja tudi iz dopisa predsednice Invalidske komisije II. stopnje z dne 17.4.2001. S tem v zvezi ni mogoče sprejeti pritožbenih navedb in sicer, da je že osebni zdravnik ocenil, katera medicinska dokumentacija je relevantna pri vprašanju ugotavljanja invalidnosti, kajti za pravilno ugotovitev dejanskega stanja, je potrebno zadevo obravnavati celovito in torej poleg izvidov, ki se tičejo somatskih težav, upoštevati tudi psihiatrične izvide. Iz izvidov lečečih specialistov izhaja, da je že v letu 1997 psihiater zaradi nove psihiatrične simptomatike predlagal, da tožnica dela v polovičnem delovnem času. Tudi specialist travmatolog v izvidu iz leta 1998 priporoča lažje fizično delo v skrajšanem delovnem času, enako tudi ortoped v letu 1998. Iz pnevmoloških izvidov iz leta 1996 in 1999 izhaja, da so pogosta vnetja nosne sluznice, oči, žrela, grla, sapnika in bronhijev kronične narave in so posledica kontakta z mikrodelci na delovnem mestu. Svetovana je bila premestitev na delovno mesto v čistih mikroklimatskih razmerah enako izhaja tudi iz internističnega izvida iz leta 1995 in 1998. Prav tako tudi specialist ginekolog svetuje sedeče delo brez dvigovanja težjih bremen. Glede na omenjene izvide tudi ni mogoče sprejeti pritožbenih navedb in sicer, da sta si dva člana invalidske komisije prve stopnje ogledala delovno mesto "merilec, pregledovalec in embaler" in da to delo ni fizično in psihično prezahtevno, kajti kot to izhaja iz obrazložitve mnenja invalidske komisije prve stopnje, je bila omenjena ocena podana predvsem glede na zmožnost opravljanja tega dela v zvezi z omejeno gibljivostjo levega ramenskega sklepa in pa pulmoloških težav, medtem ko ostale zdravstvene težave, kot so bile že prej opisane, pri podaji mnenja niso bile ustrezno upoštevane in se do njih komisija tudi ni opredelila. To še posebej velja za psihonevrotske motnje.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Kp 125/93
• VSL sodba Kp 902/93
• Sodba VIII Ips 196/2004