VDS sodba Psp 407/2001

Jedro

Določbe 78., 81., in 82. člena ZPIZ/92 imajo značaj blanketne norme in je potrebno pri ugotavljanju izpolnjenja pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine po 26. letu starosti, uporabiti določbe ZVIS. Iz navedenega zakona pa ne izhaja, da mora študent diplomirati do zaključka absolventskega staža in to na istem študijskem programu, ki ga je prekinil zaradi služenja vojaškega roka. Zakon omogoča tudi prehode med štrudijskimi programi, vzporedno izobraževanje in nadaljevanje študija po prekinitvi. Ker je tožnik redno šolanje dokazal z ustreznimi potrdili o šolanju, kljub temu, da je spremenil smer študija, izpolnjuje pogoje po 2. odst. 82. členu ZPIZ/92.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbi toženca opr. št. 31-902459 z dne 19.1.1998 in št. P-902459 z dne 9.6.1998. Tožniku je priznalo pravico do družinske pokojnine za čas od 16.12.1995 do 15.12.1996. Nadalje je izreklo, da je toženec dolžan tožniku izplačati zapadle zneske pokojnine z vsemi uskladitvami v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.6.1998 dalje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za izplačilo družinske pokojnine za 16.12.1996 ter zahtevek za višje zakonite zamudne obresti.

Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da ima po izrecni določbi 2. odst. 82. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, otrok, ki je prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka v primeru, da se redno šola, pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26 letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinil redno šolanje zaradi služenja vojaškega roka. Namen citirane določbe, ki omogoča uživanje družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26 letu starosti pa je, da študent dokonča tisti študij, ki ga je prekinil zaradi služenja vojaškega roka. Ker je tožnik spremenil smer študija oz. študija ni nadaljeval na isti fakulteti, po mnenju toženca ni nobene zakonite podlage za podaljšanje družinske pokojnine po dopolnjenem 26 letu starosti. Takšno tolmačenje naj bi izhajalo tudi iz sodbe opr. št. Psp 225/98 z dne 12.1.2001. Ker nima pravice do družinske pokojnine, s tem tudi ni upravičen do zamudnih obresti na zneske družinskih pokojnin, razen tega v primeru zakonitih zamudnih obresti tudi ne gre za uporabo 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju redno šolanje ne omejuje na šolanje oz. izobraževanje na eni fakulteti, kar pomeni, da izraz "redno šolanje" omogoča tudi interdisciplinarna šolanja oz. šolanja na več fakultetah, vendar samo ob pogoju, da se le-to vsako leto dokazuje s potrdilom šole. Restrektivna razlaga toženca, je nesprejemljiva in diskriminatorna do vseh tistih, ki želijo pridobiti interdisciplinarna znanja, prav tako pa nima podlage v veljavni zakonodaji. Glede na toženčevo razlago bi moral le-ta vsem študentom - upravičencem do prejemanja družinske pokojnine, ki so v času rednega šolanja opustili študij na eni in pričeli s študijem na drugi fakulteti, ob upoštevanju načela enakega varstva pravic, prenehati izplačevati družinsko pokojnino. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98 - ZPIZ/92), ki ga je potrebno uporabiti pri presoji predmetne zadeve, v 1. odst. 78. člena določa, da ima otrok pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oz. do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. V 2. odst. 82. člena pa je določeno, da če je otrok prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, ima v primeru, da se redno šola, pravico do družinsko pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinil redno šolanje zaradi služenja vojaškega roka. Skladno s 1. odst. 81. člena otrok dokazuje redno šolanje vsako leto s potrdilom šole.

Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje, je tožnik po koncu srednje šole prekinil šolanje zaradi odhoda na služenje vojaškega roka. Iz frekventacijskega potrdila, datiranega z dne 13.7.1988, ki se nahaja v listinski dokumentaciji upravnega spisa, namreč izhaja, da se je tožnik v šolskem letu 1988/89 vpisal na Tehniško fakulteto v Mariboru, vendar pa študija v tem šolskem letu zaradi odhoda na služenje vojaškega roka ni obiskoval. V 1. letnik prej navedenega fakultete se je ponovno vpisal v študijskem letu 1989/90, pri čemer mu je toženec na podlagi ugotovitve št. P-902.459 z dne 6.11.1989 z 19.9.1989 ponovno priznal pravico do izplačevanja družinske pokojnine, ki je bila prekinjena zaradi služenja vojaškega roka. Tožnik je najprej obiskoval Tehniško fakulteto, smer elektrotehnika v Mariboru, v šolskem letu 1995/96 pa se je kot redni študent vpisal v 1. letnih Fakultete za strojništvo. V šolskem letu 1996/97 pa je bil vpisan v 4. letnik Ekonomskoposlovne fakultete v Mariboru. Na prvi stopnji je tožnik dne 27.10.1995 pridobil naziv inženir elektrotehnike, na drugi stopnji pa je diplomiral dne 10.10.1997 in pridobil naziv diplomirani ekonomist. Toženec je družinsko pokojnino izplačeval do dopolnjenega 26. leta starosti (16.12.1995), torej še v času, ko je bil tožnik že vpisan v 1. letnik univerzitetnega študija strojništva v študijskem letu 1995/96.

S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da je Vrhovno sodišče s sklepom opr. št. VIII Ips 74/2001 v zvezi s sodbo opr. št. Psp 225/98, na katero se sklicuje tudi toženec, posebej poudarilo, da ZPIZ/92 ne opredeljuje pojmov rednega študija, trajanja študija, statusa študenta, njegove pravice in dolžnosti, prehod iz enega študijskega programa v drugega ter tudi ne določa, kdaj se redni študij konča. Zato imajo določbe 78., 81. in 82. člena ZPIZ/92 lastnosti blanketne norme, katerih vsebina je določena v zakonu s področja vzgoje in izobraževanja. Zakon o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 67/93, z nadaljnjimi spremembami - ZVIS) v 39. členu določa, da študent lahko prehaja iz enega študijskega programa v drugega pod pogoji, ki jih določi senat univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda v skladu z zakonom in merili, ki jih določi svet za visoko šolstvo Republike Slovenije. V 3. alinei 1. odst. 66. člena pa je določeno, da se študenti lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedna izobraževanja), po interdisciplinarnih ali individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov. Torej ZVIS omogoča tudi prehode med študijskimi programi in nadaljevanje študija po prekinitvi. Iz omenjenih zakonskih norm ne izhaja, da mora študent diplomirati do zaključka absolventskega staža in to na istem študijskem programu, ki ga je prekinil zaradi služenja vojaškega roka, zaradi česar 2. odst. 82. člena ZPIZ/92 ni mogoče razlagati ozko, kot to izhaja iz pritožbenih navedb toženca. Tožnik je redno šolanje izkazoval s potrdili o šolanju, pri čemer iz omenjenih potrdil izhaja, da je bil tožnik v 1. letnik Fakultete za strojništvo vpisan kot redni študent, v 4. letnik Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru pa kot izredni študent, vendar pa ZVIS ne daje pravne podlage za različno obravnavo rednih oz. izrednih študentov, kar izhaja tudi iz sklepa Vlade RS z dne 25.7.1996, ki ga je citiralo že prvostopenjsko sodišče in ki se nanaša na enakopravno uveljavljanje pravic študentov, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni študij, v kolikor izredni študent ni v delovnem razmerju ali prijavljen kot iskalec zaposlitve, kar pa v predmetni zadevi ni podano, kot je to ugotovilo tudi prvostopno sodišče na podlagi potrdila Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna enota Celje z dne 17.12.1998.

Glede zakonitih zamudnih obresti pa pritožbeno sodišče poudarja, da se pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo in varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. člen ZPIZ/92) po določbi 181. člena prej citiranega zakona odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj. Torej so po svoji naravi občasne denarne terjatve, ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava in so kot take glede obrestovanja podvržene uporabi določila iz 1. odst. 179. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se je uporabljal v spornem obdobju. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev, razen v primeru, če ni z zakonom dovoljena, pa se ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje, kot je to določeno v 3. odst. 279. člena, ki ga je pri razsoji predmetne zadeve uporabilo prvostopno sodišče. Tako stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi opr. št. VIII Ips 180/99 z dne 20.6.2000.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS Sodba Psp 147/98
• VDS sodba Psp 66/2002
• VDS sodba Psp 64/98