VDS sodba Psp 450/2001

Jedro

Invalidu se za čas čakanja na ustrezno delo pravica do nadomestila plače prizna, če so izpolnjeni pogoji po 124. členu ZPIZ/92. Eden od osnovnih pogojev je, da je delovnemu invalidu delovno razmerje prenehalo na drugem ustreznem delu. Ker tožnica ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je kot s.p. opravljala drugo ustrezno delo, pa čeprav je bila s strani toženca seznanjena o postopku ter potrebni dokumentaciji, ni dokazala, da izpolnjuje pogoje iz 124. člena ZPIZ/92.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se razveljavita odločbi toženca, izdani pod opr. št. I-398.241 z dne 13.1.2000 in 3.8.1999 ter da se tožnici, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni prizna pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo od 1.5.1999 dalje.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica, smiselno zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je bila z odločbo št. I-398.241 z dne 8.12.1977 spoznana za invalida III. kategorije invalidnosti. Po poklicni rehabilitaciji se je s 1.7.1981 zaposlila v podjetju K., kjer je opravljala delo administrativnega tehnika. Kot tehnološkemu višku ji je dne 31.3.1994 prenehalo delovno razmerje. S 1.4.1994 se je zaposlila kot samostojna podjetnica. Zaradi objektivnih razlogov (neplačila, visoke prispevne stopnje, zdravstveni problemi) je bila prisiljena z 31.10.1997 prenehati z dejavnostjo. Po omenjenem datumu je bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, kjer je tudi prejemala denarno nadomestilo. Kljub številnim zdravstvenim težavam se je še vedno pripravljena zaposliti. V letu 1999 je pogojno pridobila zdravniško spričevalo za eno leto in se tudi zaposlila za določen čas. Tožnica se sklicuje tudi na težko socialno stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92 z nadaljnjimi spremembami - ZPIZ/92), ki ga je potrebno uporabiti pri presoji predmetne zadeve, v 124. čl. določa, da pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu, ima tudi delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri Zavodu za zaposlovanje. Pravico do nadomestila plače je torej mogoče priznati le v primeru, če so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji, kot so razvidni iz prej citiranega člena. Tako je eden od osnovnih pogojev, ki mora biti izpolnjen, tudi pogoj, da je delovnemu invalidu delovno razmerje prenehalo na drugem ustreznem delu.

Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnici z 31.3.1994 delovno razmerje prenehalo v podjetju K., Tovarna strojev d.o.o. in sicer zaradi tega, ker je bila uvrščena med trajne presežne delavce, vendar pa omenjeno delovno razmerje ni bistveno pri presoji predmetne zadeve, kajti tožnica se je s 1.4.1994 ponovno zaposlila in sicer kot s.p. v "Biro servis" V.. Sodišče prve stopnje je zato povsem pravilno ugotavljalo, ali je tožnica kot s.p. opravljala drugo ustrezno delo. Kot to izhaja iz podatkov v upravnem spisu, je tožnica dne 11.3.1996 tožencu sporočila, da od 1.4.1994 dalje opravlja delo knjigovodstvo, administracija, zastopstvo in posredništvo kot samostojno dejavnost in je s tem v zvezi želela mnenje o ustreznosti tega dela, torej ali gre za drugo ustrezno delo in obenem uveljavljala tudi priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na tem delu. Z odločbo opr. št. I-398.241 z dne 10.9.1996 je bila zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, pri čemer pa je bilo tožnici posebej pojasnjeno, katere dokumente mora predložiti invalidski komisiji, da bi le-ta lahko podala mnenje o tožničini zmožnosti za predlagano delo. Tožnica je bila tako seznanjena s postopkom za pridobitev mnenja o ustreznosti zaposlitve, vendar pa si tega mnenja ni pridobila in torej niti v predsodnem niti tekom sodnega postopka ni predložila nikakršnega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je kot s.p. opravljala drugo ustrezno delo. Drugo ustrezno delo je namreč tisto delo, ki ga je delovni invalid glede na svoje zdravstveno stanje še zmožen opravljati brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja. S tem v zvezi so tudi neutemeljene pritožbene navedbe in sicer, da naj bi prvostopno sodišče nepravilno razlagalo določbo 124. čl. ZPIZ/92 oziroma besedilo "drugo ustrezno delo". Za rešitev predmetne zadeve so pravno irelevantne tudi pritožbene navedbe v zvezi s socialnimi razmerami, kajti za priznanje vtoževane pravice, morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so določeni v že citiranem 124. členu ZPIZ/92.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 196/2004
• VDS sodba in sklep Psp 183/2002
• VDS sklep Psp 156/99