VDS sodba Psp 131/2002

Jedro

Z 2. odstavkom 321. člena ZPIZ/92 je bila podaljšana veljavnost predpisov in splošnih aktov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot pravnega prednika toženca (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), dokler ne bodo sprejeti akti po 1. odst. 321. člena ZPIZ/92. Ker v času postopka še ni bil sprejet nov seznam telesnih okvar (3. odst. 152. člena ZPIZ/92), je potrebno uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ št. 38/83 in 66/89), katerega veljavnost je bila skladno z 2. odst. 321. člena ZPIZ/92 podaljšana.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se mu prizna pravica do invalidnine. Nadalje je ugotovilo, da je odločba toženca opr. št. P-948.586 z dne 18.6.1998 pravilna in zakonita.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da je prvostopno sodišče svojo odločitev utemeljilo na Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar, objavljenem v Uradnem listu, SFRJ leta 1983 in 1989. Po tožnikovem mnenju navedeni sporazum ne velja več, kajti v Republiki Sloveniji je bil sprejet Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je v 152. in 153. členu določil, kdaj je podana telesna okvara ter nadalje tudi razveljavil Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja SFRJ, ki je prav tako prenehal veljati 1.4.1992. Vsakršno drugačno stališče je protiustavno. Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotke teh okvar, določi predstojnik republiškega upravnega organa pristojnega za delo. V kolikor pristojni organ tega ni storil, ne more biti zaradi tega oškodovan zavarovanec. Z nobenim aktom pa ni bila podaljšana veljavnost Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar in je uporaba tujega predpisa za razsojo spornih razmerij med strankami v R Sloveniji povsem neprimerno in v nasprotju z ustavo in drugo zakonodajo. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. podredno, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V odgovoru na pritožbo toženec navaja, da se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s spremembami - ZPIZ/92) še nadalje uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89) in sicer vse dokler ne bo sprejet nov seznam telesnih okvar. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi. Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

Skladno s 1. odst. 152. člena ZPIZ/92, ki ga je potrebno uporabiti pri presoji predmetne zadeve, je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali dela telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.

Vrsto telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotke teh okvar določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije (3. odst. 152. člena). Glede na to, da na podlagi prej navedene določbe ni bil izdan seznam telesnih okvar, je potrebno pri presoji predmetne zadeve upoštevati Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89). Z 2. odst. 321. člena ZPIZ/92 je bila namreč podaljšana veljavnost aktov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in sicer za čas, dokler ne bo sprejet nov seznam telesnih okvar. Samoupravni sporazum so sklenile takratne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med drugim tudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki je bila pravni prednik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Z uveljavitvijo ZPIZ/92 (1.4.1992) je sicer prenehal veljati Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni pa prenehal veljati samoupravni sporazum, kajti veljavnost omenjenega akta je bila skladno z že citiranim 2. odst. 321. člena podaljšana, zato so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Prvostopno sodišče, kot tudi pred njim toženec, sta zato pravilno pri presoji predmetne zadeve uporabila Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar, ki telesne okvare določa taksativno, zato ga tudi ni moč širiti na stanja, ki v njem niso zajeta. Določitev novega seznama telesnih okvar pa je v pristojnosti predstojnika upravnega organa, kot je to določeno v 3. odst. 152. člena ZPIZ/92.

Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1492/2000
• VDS sodba Psp 86/98
• VDSS Sodba Psp 356/2017