VDS sodba Psp 60/2001

Jedro

Ker je tožnik pri strokovni službi Zavoda za zaposlovanje vložil zahtevo za priznanje pravice do denarne pomoči, ne pa za priznanje pravice do izplačevanja denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev, strokovni delavki (svetovalki zaposlitve) ni mogoče očitati, da Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni zaprosila za podatke o pokojninski dobi. Ta podatek za priznanje pravice do denarne pomoči ni relevanten, razen tega tudi ni njena dolžnost, da bi strankam svetovala, kako bi se lahko z dokupom delovne dobe upokojile, temveč je dolžna nuditi strokovno pomoč predvsem glede zaposlitve. Ravnanje strokovne delavke torej ni bilo nedopustno, s tem pa tudi niso podani vsi potrebni elementi odškodninske odgovornosti zavoda.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavi odločba toženca opr. št. 11401-161/94 z dne 29.5.1995 in da se tožniku prizna denarno nadomestilo za čas brezposelnosti od 19.9.1993 dalje oz. da mu je toženec dolžan plačati nadomestilo za čas brezposelnosti za 22 mesecev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik in sicer zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve materialnega prava. Pri tem navaja, da je sicer pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je tožnik v letu 1993 vložil zahtevek za pridobitev denarne pomoči med brezposelnostjo, ne pa zahtevka za podaljšanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, vendar pa tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca na podlagi 1. odst. 172. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Gre za škodo, ki jo je delavka pravne osebe oz. organa povzročila, ker tožnika ni pravilno napotila naj vloži zahtevek za podaljšanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Pravilen napotek je bistvena naloga strokovne delavke, saj se ravno v tem kaže njena strokovnost. Strokovna delavka svoje naloge ni opravila kot dober strokovnjak (2. odst. 18. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih) in tožniku ni dala pravilnega napotka, kakšen zahtevek naj vloži, torej da naj vloži zahtevek za podaljšanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Zaradi napačnih napotkov je tožniku nastala škoda, ki jo uveljavlja v vtoževani obliki. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva bistvena za odločitev v sporu in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

V predmetni zadevi je bila tožba vložena zoper dokončo odločbo toženca opr. št. 11401-161/94 z dne 29.5.1995, s katero je bilo odločeno, da se tožnikova pritožba zoper sklep Republiškega zavoda za zaposlovanje, Enota Ljubljana opr. št. 4.14.14998/00-91 z dne 29.3.1995 v zadevi obnove postopka priznanja pravice do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo, zavrne. Prvostopno sodišče je tožbeni zahtevek za razveljavitev dokončne odločbe zavrnilo. Omenjene odločitve tožnik s pritožbo tudi ne izpodbija, temveč od toženca uveljavlja plačilo odškodnine. Tožnik sicer v postopku pred prvostopnim sodiščem ni izrecno uveljavljal odškodninskega zahtevka, vendar pa je prvostopno sodišče očitno glede na njegove navedbe štelo, da gre za odškodninski zahtevek in v tej smeri tudi vodilo dokazni postopek. S tem v zvezi je tudi zavrnilo ugovor toženca glede pasivne legitimacije. Po mnenju pritožbenega sodišča je v primeru, ko tožnik uveljavlja povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ravnanja strokovne delavke zaposlene pri Zavodu za zaposlovanje, vprašljiva pasivna legitimacija RS, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kot toženca v predmetnem sporu, kajti zavod za zaposlovanje je samostojna pravna oseba in kot taka skladno z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Ker pa glede tega ni bila vložena pritožba, pritožbeno sodišče v omenjeno odločitev ni poseglo.

Vsako dejansko stanje odškodninske obveznosti mora vsebovati sledeče predpostavke in sicer škodljivo dejstvo, nedopustno škodo, vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in nastalo škodo ter odgovornost. V primeru, da že en od navedenih elementov ni izpolnjen, odškodninska obveznost ne nastane.

S tem v zvezi pa tudi po stališču pritožbenega sodišča strokovni delavki Območne službe Trbovlje ni mogoče očitati, da je tožniku nepravilno svetovala in da mu je zaradi njenega ravnanja nastala škoda. Kot to izhaja iz dokaznega postopka pred prvostopnim sodiščem in čemur tudi pritožba ne oporeka, je tožnik po zaključku prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti podal zahtevo za priznanje denarne pomoči, ne pa zahteve za podaljšanje izplačevanja denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev. Gre za dve povsem samostojni pravici urejeni v 35. in 26. čl. Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 z nadaljnjimi spremembami - ZZZPB). Glede na to, da je tožnik vložil zahtevo za denarno pomoč, strokovni delavki ni mogoče očitati, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni zaprosila za podatke, koliko pokojninske dobe manjka tožniku do upokojitve, kajti omenjeneni podatek za priznanje pravice do denarne pomoči ni relevanten, razen tega pa tudi iz izvedenega dokaznega postopka pred prvostopnim sodiščem ni mogoče zaključiti, da bi bil tožnik s strani strokovne delavke ob vložitvi vloge zaveden. Strokovna delavka je namreč dolžna nuditi strokovno pomoč (svetovanje) in sicer predvsem glede možnosti za zaposlitev, ne pa strankam svetovati, kako bi se lahko z dokupom delovne dobe upokojile. V predmetni zadevi naj bi celo šlo za predčasno upokojitev, ki jo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opredeljuje kot izjemo glede na starostno pokojnino. Tudi pravica do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila se lahko prizna le ob pogoju, da ni več možnosti za zaposlitev, kar pa očitno ni bilo podano, saj je bil tožnik kasneje tudi še zaposlen.

Glede na navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča strokovni delavki ni mogoče očitati, da je bilo njeno ravnanje nedopustno in torej tudi ne krivde, s tem pa tudi ne obstaja vzročna zveza, kajti nedopustnega ravnanja ni bilo. Ker niso izpolnjene potrebne predpostavke za odškodninsko odgovornost, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 971/2002
• VSL sodba I Cpg 1232/98
• VSL sklep I Cp 1920/2000