<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Psp 428/2001

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PSP.428.2001
Evidenčna številka:VDS02570
Datum odločbe:14.03.2003
Področje:socialno varstvo
Institut:absolutna bistvena kršitev

Jedro

Ker je sodišče ugodilo zahtevku za priznanje pravice do republiške štipendije ter istočasno tožencu naložilo, da odloči o upravičenosti tožnika do prej navedene pravice, je izrek sam s sabo v nasprotju, v nasprotju pa je tudi z obrazložitvijo sodbe ter s 35. členom ZDSS. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb postopka 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da se ji prizna pravica do Republiške štipendije za šolsko leto 1999/2000. Razveljavilo je odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, opr. št. 390-2109/00-214 z dne 31.3.2000 ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, opr. št. 2112984505140/03/99/Z z dne 29.10.1999. Nadalje je izreklo, da bo o upravičenosti do republiške štipendije za šolsko leto 1999/2000 odločil toženec Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje toženec smiselno zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je prvostopno sodišče tožnici priznalo pravico do republiške štipendije za šolsko leto 1999/2000 in izreklo, da bo o upravičenosti do republiške štipendije za omenjeno šolsko leto odločil toženec v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je iz dokaza, ki ga je predložila tožnica razvidno, da obiskuje šolo, ki je vpisana v glavno knjigo razvida izvajalcev javno veljavnih programov. Z omenjeno utemeljitvijo pa se toženec ne strinja, kajti iz priloženega potrdila ni razvidno, ali gre za vpis v program izobraževanja odraslih ali za vpis v izobraževanje za mladino. Toženec je že ob reševanju vloge za republiško štipendijo preveril vpis te šole v razpisu za vpis za šolsko leto 1999/2000, kjer so navedene šole, ki vpisujejo v srednješolsko izobraževanje in ugotovil, da te šole v tem razpisu ni. Tudi že v odgovoru na tožbo je toženec navajal, da srednja frizerska šola V. A, ne izvaja programa za izobraževanje mladine oziroma programa, kjer bi imeli slušatelji status dijaka, temveč da se v teh programih izobražujejo osebe, ki so sicer lahko še mladoletne, vendar pa imajo v izobraževanju status odrasle osebe, ki se vključujejo v program tudi kot plačniki šolnine. Po mnenju toženca torej osebe, ki se izobražujejo po programu na prej navedeni šoli, nimajo statusa dijaka. Toženec je nadalje še navajal, da naj bi bila tožnica vpisana v evidenco brezposelnih oseb, vendar pa je v popravku, datiranim z dne 26.11.2001 navedel, da je prišlo do očitne pomote, kajti namesto republiška štipendija, je bila navedena Zoisova štipendija, prav tako pa se obrazec o zaposlitvi nanaša na zaposlitev P. R., ne pa tožnice.

V odgovoru na pritožbo tožnica zavrača pritožbene navedbe kot neresnične.

Pritožba je utemeljena.

Skladno z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. S tem v zvezi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, kajti izrek sodbe nasprotuje samemu sebi oziroma razlogom sodbe. Prvostopno sodišče je namreč v 1. odst. izreka ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da se ji prizna pravica do republiške štipendije za šolsko leto 1999/2000. Omenjeno odločitev pa je mogoče tolmačiti le na način, da je prvostopno sodišče tožnici priznalo pravico do republiške štipendije. Tudi iz pritožbenih navedb toženca izhaja, da je omenjeno odločitev prvostopnega sodišča tolmačil na način, da je bila tožnici priznana pravica do republiške štipendije. V nasprotju s 1. odst. pa je prvostopno sodišče v 3. odst. izreklo, da bo o upravičenosti do republiške štipendije za šolsko leto 1999/2000 odločil toženec Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Z razlago omenjenega odstavka pa je mogoče zaključiti, da tožnici pravica do republiške štipendije ni bila priznana, temveč da bo o pravici odločil toženec oziroma njegova območna enota.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94 - ZDSS) v 1. odst. 35. čl. določa, da kadar sodišče v sporih iz 30. čl. tega zakona ugodi zahtevku, odločbo razveljavi in samo odloči o pravici ali obveznosti. V 3. odst. pa določa, da lahko sodišče odločbo razveljavi in naloži toženi stranki izdajo nove odločbe, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Sodišče prve stopnje je torej razsodilo mimo prej citiranih zakonskih določb, kajti 1. in 3. odst. izreka sodbe se med seboj izključujeta, prvi odstavek izreka pa je tudi v nasprotju z obrazložitvijo sodbe. Ker pravnomočen postane le izrek, ne pa obrazložitev sodbe, je pritožbeno sodišče že zaradi prej navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka moralo po uradni dolžnosti reazveljaviti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Glede ostalih pritožbenih navedb in sicer, da naj bi ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, predvsem glede tega, ali je tožnica imela status dijaka ali pa status odrasle osebe, ki je vključena v program kot plačnik šolnine, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je v 1. odst. 2. čl. Pravilnika o štipendiranju (Ur. l. RS št. 48/99 z nadaljnjimi spremembami) določeno, da pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol in študentje visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, če se prijavijo na razpis, ki ga objavi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje, določene v pravilniku. Glede na navedeno besedilo se torej vprašanje statusa dijaka navezuje na izobraževanje v študijskem programu z javno veljavnostjo. Prvostopno sodišče se bo torej v novem sojenju moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali je imela tožnica v spornem obdobju status dijaka v 1. letniku Srednje frizerske šole V. A Ljubljana. Šele ko bo dopolnilo postopek in odpravilo pomanjkljivosti v nakazani smeri, bo lahko znova odločilo v predmetni zadevi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 351. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 


Zveza:

ZDSS člen 35, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o štipendiranju člen 2, 2/1, 2, 2/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjczMQ==