<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Psp 358/2001

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PSP.358.2001
Evidenčna številka:VDS02568
Datum odločbe:11.04.2003
Področje:socialno varstvo
Institut:invalidsko zavarovanje - delovni invalid - nadomestilo plače - razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo

Jedro

Ker je bila tožnica na drugo ustrezno delo razporejena s sklepom o prerazporeditvi in je nato podpisala tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi ter za to delo prejela plačilo, je s tem tudi izpolnila enega od pogojev, določenih za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Kot delovni invalid opravlja delo glede na preostale delovne zmožnosti, to je ustrezno delo (1. odst. 133. člena ZPIZ/92).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica nosi sama svoje stroške pritožbe.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se ugotovi, da ji pripada pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od 1.8.1995 dalje in da ji je toženec dolžan izdati odločbo o višini pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in ji izplačati to nadomestilo od 1.8.1995 dalje za vsak posamični mesec, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska od 10. v mesecu do plačila, v 8 dneh pod izvršbo in ji povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe o stroških do plačila. Zoper sodbo se pritožuje tožnica in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da glede odločilnih dejstev v sodbi obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in pa listinami, ki se nahajajo v spisu. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica v mesecu avgustu 1995 delala en dan in s tem izpolnjuje pogoj, določen v 133. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v nasprotju s spisovnimi podatki. Iz plačilne liste za mesec avgust, ki ga je tožnica priložila v spis namreč izhaja, da je bila v tem mesecu dva dni na dopustu, preostanek pa v bolniškem staležu. Tožnica torej zaradi bolniškega staleža dela ni opravljala. Prvostno sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega, zmotno uporabilo materialno pravo, kajti pri izračunu osebnega dohodka na drugem ustreznem delu je svojo odločitev oprlo tudi na aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi, ki je datiran z 26.10.1995, veljal pa naj bi od 1.8.1995 dalje, pri čemer pa sodišče ni obrazložilo, na podlagi katerega zakonitega določila ima aneks lahko veljavo za nazaj. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Obenem priglaša tudi stroške pritožbe. V odgovoru na pritožbo toženec predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi. Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92 z nadaljnjimi spremembami - ZPIZ/92) v 1. odst. 133. čl. določa, da ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oz. zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Iz odločbe opr.št. 8.006.607 z dne 19.6.1995 je razvidno, da je bila tožnica od 20.6.1994 dalje razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve oz. zaposlitve na drugo ustrezno delo prodajalke z omejitvijo dvigovanja in prenašanja bremen nad 7 kg, brez kontinuiranih prisiljenih drž, delo naj bo razgibano, delno stoje, delno sede, delno s hojo, s polnim delovnim časom. Med strankama je tudi nesporno, da je tožničin delodajalec tožnico s sklepom št. 771/95 z dne 26.7.1995 z 1.8.1995 za dobo 6 mesecev razporedil na delovno mesto prodajalec pod posebnimi pogoji (glede na prej navedene omejitve) v poslovno enoto Nakupovalni center D. - samopostrežba. Delovno mesto je bilo po sklepu delavskega sveta z dne 12.7.1995 ovrednoteno s 190 točkami. Dne 26.10.1995 pa je tožnica podpisala še aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 215 z dne 4.4.1991. Iz 1. tč. omenjenega aneksa izhaja, da se tožnica s 1.8.1995 razporedi na delovno mesto prodajalke pod posebnimi pogoji v prej navedeno poslovno enoto. Glede na navedena pravna akta je tudi po stališču pritožbenega sodišča obstajala pravna podlaga za prerazporeditev tožnice na drugo ustrezno delo, kajti kot to izhaja iz dokumentacije v spisu, tožnica niti sklep o začasni razporeditvi na drugo delovno mesto, niti aneks št. 1 k osnovni pogodbi o zaposlitvi ni izpodbijala, čeprav je bila tako v aneksu (priloge A/3), kot tudi v sklepu (priloge A/4), posebej opozorjena na možnost vložitve pravnega sredstva. Iz aneksa št. 1 tudi izhaja, da temelji na pravnomočnem sklepu o razporeditvi delavke na drugo delovno mesto z dne 26.7.1995. S tem, ko je tožnica podpisala aneks št. 1 k osnovni pogodbi, pri čemer ni zahtevala presoje zakonitosti omenjenega aneksa, je tudi prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno utemeljevalo na izdanem pravnomočnem sklepu in tudi podpisanemu aneksu št. 1, kajti gre za veljavna pravna akta, pri čemer prvostopno sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi se spuščalo v presojo njihove pravilnosti oz. vprašanja retroaktivne veljave, kot to poudarja tožnica v pritožbi. Tako iz pravnomočnega sklepa o razporeditvi, kot tudi iz aneksa št. 1 izhaja, da je bila tožnica na drugo ustrezno delo razporejena s 1.8.1995, zaradi česar so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Enako so neutemeljene tudi pritožbene navedbe glede vprašanja, ali je tožnica opravljala drugo ustrezno delo. Kot je bilo to že poudarjeno, je bila tožnica formalno razporejena na drugo ustrezno delo in za omenjeno delo je dobila tudi plačilo, kar je razvidno iz plačilnih list, na katere se sklicuje tudi sama tožnica. Omenjeno pa tudi po stališču pritožbenega sodišča pomeni, da je tožnica opravljala preostali delovni zmožnosti ustrezno delo in sicer ne glede na to, ali je bila v mesecu avgust 1996 na dopustu oz. v bolniškem staležu. Glede na določbo 1. odst. 133. čl. ZPIZ/92 je za razsojo predmetne zadeve odločilno dejstvo, da je bila tožnica formalno razporejena na drugo ustrezno delo in da je za to delo tudi prejela plačilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. V zvezi s stroški pritožbe pa je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odst. 36. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94 - ZDSS) odločilo, da tožnica sama nosi stroške za pritožbo.

 


Zveza:

ZPIZ člen 133, 133/1, 133, 133/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjczMA==