VDS sklep Psp 225/2002

Jedro

Če tožnik vtožuje zastarano terjatev, to ne pomeni krivdnega ravnanja, saj sodišče upošteva zastaranje le na ugovor nasprotne stranke. Stranka, ki vloži tožbo za zastarano terjatev, računa s tem, da sodišče, če nasprotna stranka ne bo postavila ugovora zastaranja, le-tega po uradni dolžnosti ne bo preizkušalo ter upoštevalo. Zato ne gre za separatne stoške po 3. odst. 36. člena ZDSS, saj tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi odločba o stroških v sodbi sodišča prve stopnje.

Toženka nosi stroške za pritožbo sama.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je toženka dolžna plačati SIT 68.548,50 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.6.1997 dalje do plačila. Nadalje je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (2. odst. izreka sodbe). Zoper sodbo se v delu, v katerem je sodišče odločilo o stroških postopka, pritožuje toženka po pooblaščencu zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba ni utemeljena. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče o stroških postopka pravilno odločilo in pravilno uporabilo določbe 36. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94). Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Odločitev je tudi zadostno obrazložilo. Glede na pritožbena izvajanja pritožbeno sodišče dodaja naslednje. Nepravilno je pritožbeno stališče, da ZDSS glede stroškov napotuje na subsidiarno uporabo Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002). ZDSS v 1. odst. 14. čl. res določa, da se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP, vendar le v kolikor ni s tem zakonom, torej z ZDSS, drugače določeno. ZDSS (v 36. čl.) pa drugače ureja vprašanje stroškov postopka strank, kot jih ureja ZPP. Zato ne pride v poštev subsidiarna uporaba ZPP, ki ima načelo uspeha v postopku, pač pa uporaba ZDSS, ki ne sprejema načela uspeha v postopku. Posledično to pomeni, da se pri odločitvi o stroških postopka v socialnem sporu ne upošteva načelo uspeha v pravdi. Po izrecni določbi 1. odst. 36. čl. ZDSS vsaka stranka trpi svoje stroške postopka; torej, tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je s pravnomočnim delom sodbe zavrnjen tožbeni zahtevek in ko torej tožnik v sporu ni uspel. V konkretnem primeru tudi ne gre za stanje po 3. odst. 36. čl. ZDSS, ki obravnava t.i. separatne stroške. To pomeni stroške, ki nastanejo eni stranki tekom sodnega postopka zaradi ravnanja druge stranke v sodnem postopku, ki mora biti krivdno ali nastalo zaradi naključja, ki se je primerilo drugi stranki. Dejstvo, da je tožnik vtoževal zastarano terjatev, ne pomeni krivdnega ravnanja že iz razloga, ker sodišče upošteva zastaranje le na ugovor nasprotne stranke. Stranka, ki vloži tožbo za zastarano terjatev, lahko torej upravičeno računa s tem, da sodišče, če nasprotna stranka ne bo postavila ugovora zastaranja, le-tega po uradni dolžnosti ne bo preizkušalo ter upoštevalo. K vsemu obrazloženemu pritožbeno sodišče še pripominja, da je separatne stroške, torej stroške, o katerih naj sodišče odloči po načelu krivde, neodvisno od izida spora v glavni stvari, potrebno uveljavljati v tisti fazi spora, v kateri naj bi taki stroški nastali; konkretno torej tekom postopka pred prvostopenjskim sodiščem. To izhaja iz določb ZPP/99 (163. čl., 6. odst.), ki jih je glede separatnih stroškov potrebno uporabiti, ker ZDSS razen že navedene določbe 3. odst. 36. čl. nima drugih določb v zvezi s separatnimi stroški. Iz spisa prvostopenjskega sodišča pa ne izhaja, da bi toženka v postopku pred prvostopenjskim sodiščem uveljavljala in priglasila stroške kot separatne stroške. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Glede na že navedene določbe 36. čl. ZDSS je odločilo tudi, da nosi toženka stroške za pritožbo sama.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1699/2001
• VSL sklep II Cpg 682/2000
• VSL sklep I Cpg 368/98