VDS sodba in sklep Psp 343/2001

Jedro

Tožnik je v vlogi prosil za "oprostitev od vseh stroškov postopka, kar pomeni tudi oprostitev od predujma za prevod njegovih eventualnih vlog, katere naj bodo v slovenščini". Sodišče s tem, ko je odločilo samo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, o tem ni odločilo. S tem ni kršilo tožnikovih pravic, saj obsega oprostitev stroškov postopka samo oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (2. odst. 168. čl. ZPP), ne pa tudi "oprostitev od predujma za prevod tožnikovih eventualnih vlog, katere naj bodo v slovenščini". Stranka mora namreč glede na določbe 104. čl. ZPP pred sodiščem vlagati tožbe, pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku, če pa vloži vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ravna sodišče po določbah 108. čl. ZPP. Predložitev vlog v slovenskem jeziku je dolžnost stranke in za predlagano oprostitev predujma za prevode ni nobene pravne podlage.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

S sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je toženec Republika Slovenija (nadalje: RS) dolžan plačati dolg v višini 280.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila ter poravnati stroške tega postopka v roku 15 dni pod izvršbo. S sklepom pa je zavrglo tožbo zoper toženca ZPIZ Slovenije ter predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep in sodbo je v pritožbenem roku vložil pritožbo (l.št. 69) tožnik zaradi bistvene kršitve določb postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni prišlo do v pritožbi zatrjevanih kršitev, ne do drugih kršitev postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Iz vloge, datirane s 27.9.1994 (l.št. 5 in 6 - v slovenskem jeziku glede na vlogo v tujem jeziku, datirano z 8.6.1994), imenovane predlog zaradi sodnega varstva, iz vloge, datirane z 2.12.1995 (l.št. 34 in 35), kot tudi iz vloge, imenovane tožba, datirane s 13.6.1997, v kateri je tudi tožbeni zahtevek (l.št. 46 in 47) in sicer "ugotavlja se, da obstoji sporna terjatev tožnika proti toženemu; nalaga se toženemu, da tožniku na račun dolga in zapadlih zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti do plačila, zaradi neizplačanega mesečnega zneska pokojnine za januar in februar 1995, izplača 280.000,00 SIT ter .......... SIT na račun stroškov tega spora, vse v 15 dneh pod izvršbo", izhaja, da želi tožnik uveljaviti od tožencev izplačevanje akontacije vojaške (invalidske) pokojnine, ki mu jo je z aktom z dne 8.7.1986 priznal in odmeril Zavod za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev iz Beograda (priloga 3 k l.št. 2).

Pokojnina oseb v aktivni vojaški službi v bivši JLA je pravica po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Ur.l. SFRJ, št. 7/85-20/89). Z Odlokom o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur.l. RS št. 4/92), je RS prevzela izplačevanje le-teh pod pogoji, določenimi v Odloku. Po 6. čl. Odloka pa je akontacije pokojnin in drugih dajatev, ki so jih pridobile nekdanje aktivne vojaške osebe bivše JLA, odmerjala in izplačevala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, ki je pravna predhodnica sedanjega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Odlok je tudi odločal, da navedeni zavod refundira izplačila navedenih dajatev od RS. Zato gre v tej zadevi po vsebini za socialni spor iz 2. odst. 5. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94). Za odločanje v socialnih sporih je na prvi stopnji krajevno in stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, na drugi stopnji pa Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani (7. čl., 1. in 4. odst. ter 9. čl. ZDSS). O vprašanju, ali so za odločanje v sporih glede izplačevanja akontacij pokojnin in drugih dajatev, ki so jih na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev le-ti pridobili, pristojna sodišča splošne pristojnosti ali socialno sodišče, je bil v drugi zadevi sprožen kompetenčni spor. Vrhovno sodišče RS je s sklepom, opr.št. Ipr 11/94 z dne 7.4.1994 sklenilo, da je za odločanje pristojno socialno sodišče.

V sedaj obravnavani tožnikovi zadevi se je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom, št. ND 13/94 z dne 5.1.1996 že izreklo za stvarno nepristojno (l.št. 36 in 37) in zadevo odstopilo Vrhovnemu sodišču RS. Le-to je s sklepom I UV 3/96 z dne 14.5.1998 (l.št. 45) odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi ter zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ker je ugotovilo, da gre za socialni spor. Zaradi obrazloženega ni podlage za pritožbeno stališče, da gre za civilni spor.

Prvostopenjsko sodišče tudi ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ker naj po pritožbenem stališču ne bi odločilo o "drugem tožbenem zahtevku, zaradi dejanja". Če pritožba s tem meni, da sodišče v izrek ni zajelo zahtevka tako, kot je že citiran in postavljen v vlogi, datirani s 13.6.1997, pritožbeno sodišče s tem v zvezi ugotavlja, da ne gre za kakršnokoli kršitev. Pred socialnim sodiščem velja namreč načelo nevezanosti na zahtevek (34. čl. v zvezi s 23. čl. ZDSS), ker sodišče samo iz tožbenih navedb ter predloženih listin ugotavlja vsebino in obseg spora in lahko temu ustrezno oblikuje zahtevek, kar vse je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo.

V že navedeni vlogi, datirani s 13.6.1997, je tožnik res prosil za "oprostitev od vseh stroškov postopka, kar pomeni tudi in oprostitev od predujma za prevod njegovih eventualnih vlog, katere naj bodo v slovenščini", o tem pa prvostopenjsko sodišče s tem, ko je odločilo samo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, dejansko ni odločilo. S tem pa ni kršilo tožnikovih pravic, saj obsega oprostitev stroškov postopka samo oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (2. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002), ne pa tudi "oprostitev od predujma za prevod" tožnikovih "eventualnih vlog, katere naj bodo v slovenščini". Stranka mora namreč glede na določbe 104. čl. ZPP pred sodiščem vlagati tožbe, pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku, če pa vloži vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, ravna sodišče po določbah 108. čl. ZPP. To pomeni, da stranko pozove, da v roku, ki ji ga postavi, predloži vlogo, prevedeno v slovenski jezik, če pa stranka ne ravna tako, sodišče vlogo zavrže. Glede na navedene zakonske določbe mora torej stranka pred sodišče v RS vložiti vlogo v slovenskem jeziku, ali pa vlogi, sestavljeni v tujem jeziku, priložiti prevod v slovenski jezik. Nalog v zvezi s prevajanjem vlog torej ne opravlja sodišče, ki bi pred prevodom zahtevalo od stranke založitev predujma, pač pa je to dolžnost stranke same. Zato za predlagano oprostitev predujma ni nobene pravne podlage.

Ker pritožba v ostalem ne navaja razlogov, zaradi katerih izpodbija sodbo in sklep, je oboje pritožbeno sodišče preizkusilo v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. ZPP glede v tej določbi navedenih bistvenih kršitev določb postopka, ki niso izkazane in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da je prvostopenjsko sodišče materialno pravo (določbe že navedenega Odloka, ki jih je tudi podrobno citiralo) pravilno uporabilo s tem, ko je zoper toženca RS tožbeni zahtevek zavrnilo, ker ta toženec ni pasivno legitimiran niti za priznanje pravice, niti za odmero niti za izplačevanje akontacije vojaške pokojnine tožniku.

Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je pravilno zavrglo, ker se glede na določbe ZDSS, ki jih je navedlo, takse v tem sodnem sporu ne plačujejo.

Glede na procesno stanje, navedeno v 1. odst. na strani 3 obrazložitve sodbe in sklepa, ki se nanaša na razloge, zaradi katerih je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo zoper toženca ZPIZ Slovenije, je po mnenju pritožbenega sodišča s tem glede na določbe o zahtevku iz 2. odst. 189. čl. ZPP (postavljen v vlogi, datirani s 13.6.1997), pravilno odločilo. Torej, v skladu z določbami 3. odst. 189. čl. ZPP potem, ko je ugotovilo, da o istem zahtevku med tožnikom in drugotožencem že od leta 1995 teče pravda, o kateri je prvostopenjsko sodišče odločilo s sodbo, št. Ps 1203/95, z dne 29.9.1998.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo in sklep.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2735/2017
• VSL sodba in sklep I Cpg 784/2001
• VSL sodba in sklep II Cp 1990/98