<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Psp 411/2000

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PSP.411.2000
Evidenčna številka:VDS02548
Datum odločbe:16.05.2003
Področje:socialno varstvo
Institut:pokojninsko zavarovanje - pogoj

Jedro

Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 7. in 8. čl. ZPPPAI. Zato osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. čl. ZPPPAI, lahko pravico do pokojnine po tem zakonu pridobijo le, če hkrati izpolnjujejo še pogoje iz 8. čl. zakona, torej, da jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestruktruriranja proizvodnje ali iz drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, pa jim niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev zavrnilne odločbe toženca, št. 106-1/99-4/46 z dne 18.6.1999, ker je ugotovilo, da je navedena odločba pravilna, ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi temeljito obrazložilo z dejanskimi in s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa poudarja naslednje.

Pravna podlaga za razsojo zadeve je podana v Zakonu o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Ur.l. SR, št. 56/96; v nadaljevanju ZPPPAI; Ur.l. RS, št. 35/98 - ZPPAI-A in Ur.l. RS, št. 86/2000 - ZPPPAI-B). Citirani zakon je sprejet z namenom, da se zagotovi takojšnja in enkratna ukinitev proizvodnje azbestno-cementnih izdelkov, uvede brezazbestna tehnologija ter postopna ukinitev oz. nadomeščanje azbestne proizvodnje z neazbestno (1. čl.). Proizvodnja azbestno-cementnih izdelkov in njihov uvoz sta v RS od 20.12.1996 dalje prepovedana, promet z azbestno- cementnimi izdelki, ki so na zalogi pri proizvodnih in trgovinskih organizacijah pa dovoljen le do 30.6.1998. Z navedenim zakonom je RS zavezana, da v proračunu zagotovi potrebna sredstva za prestrukturiranje in razreševanje kadrovsko-socialnih problemov zaradi zagotovitve pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Po 1. odst. 7. čl. zakona lahko namreč pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji uveljavijo delavke in delavci, če do 31.12.1999 (po noveli ZPPPA-B do 31.12.2003) dosežejo predpisano starost, pokojninsko dobo in najmanj 10 let dela neposredno pri proizvodnji azbestnih izdelkov. Po 2. odst. istega člena zakona to pravico lahko uveljavijo tudi delavke in delavci, ki so do 31.12.1999 (do 31.12.2003 po noveli ZPPPAI-B) dopolnili starost 48 let ženske in 53 let moški ter pokojninsko dobo v dejanskem trajanju 35 let moški in 30 let ženske ter so do 21.12.1996 najmanj 20 let delali v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest. Osebe, ki sicer izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. čl. zakona pa lahko pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji pridobijo le, če hkrati izpolnjujejo še pogoje iz 8. čl. zakona, torej, da jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestruktruriranja proizvodnje ali iz drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, pa jim niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta. Pravico je torej mogoče priznati le, če so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji iz 7. in 8. čl. zakona, kot je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče, kar hkrati pomeni, da je potrebno zavrniti vse tiste zahtevke, kjer le eden od predpisanih pogojev ni izpolnjen.

V konkretnem primeru je bilo v postopku pred sodiščem ugotovljeno, da tožniku delovno razmerje pri delodajalcu ni prenehalo, marveč mu še traja. Ker torej ni izpolnjen že ta pogoj, ostalih sploh ni potrebno ugotavljati. Glede na neizpolnitev tega pogoja so tudi pravno irelevantne pritožbene navedbe o neposrednem stiku z azbestom, ker je, kot pritožba navaja, tožnik azbestne zavorne obloge dodeloval in obdeloval pred montažo ter da je družba C. Maribor d.d. ukinila uporabo azbestnih zavornih oblog in da naj bi se iz tega razloga pri njej pojavil presežek proizvodnih delavcev. Dejstva, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, tudi pritožba ne izpodbija. Glede na vse obrazloženo pa je pravno irelevantna pritožbena navedba o tem, da naj bi bilo tožniku kot invalidu III. kategorije invalidnosti samo začasno podaljšano delovno razmerje z začasno razporeditvijo na druga dela (administrator).

 


Zveza:

ZPPPAI člen 7, 7/1, 7/2, 8, 7, 7/1, 7/2, 8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjcxMw==