<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Psp 177/2003

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PSP.177.2003
Evidenčna številka:VDS02544
Datum odločbe:11.04.2003
Področje:socialno varstvo
Institut:mirovanje postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - listina, sestavljena v tujem jeziku - odsotnost z naroka

Jedro

Mirovanje postopka pomeni zastoj v postopku, ki nastane vselej le po volji strank. Zato sodišče nikoli ne odredi mirovanja uradoma, pač pa le ugotavlja, da so nastopili pogoji za mirovanje. ZPP v 1. odst. 209. čl. med drugim določa, da nastane mirovanje postopka tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride na narok za glavno obravnavo, druga pa predlaga mirovanje, razen če je stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti. Navedeni pogoji so bili v tej zadevi izpolnjeni. Iz spisa ne izhaja, da bi tožnik sodišču sporočil razlog, zaradi katerega se obravnave ne bo udeležil, prav tako tudi ne, da bi predlagal, naj se narok opravi v njegovi odsotnosti. Obravnave se je sicer udeležil A.J., ki je sodišču predložil listino v tujem jeziku, iz katere naj bi po njegovih navedbah izhajalo, da ima tožnik status begunca in da ne dobi izstopnega vizuma. Listine v tujem jeziku prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo oz. z njo postopalo po 108. čl. v zvezi z 2. odst. 104. čl. ZPP iz razloga, ker jo je predložil A.J., ki nima lastnosti pooblaščenca tožnika za zastopanje v tem sodnem postopku, saj ga je tožnik, kot izhaja iz pooblastila, pooblastil le za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Zato utemeljeno tudi ni upoštevalo že navedene navedbe A.J. o razlogih, zaradi katerih naj bi se tožnik ne mogel udeležiti glavne obravnave.

Stranka, ki ugotovi, da se naroka za glavno obravnavo ne bo mogla udeležiti, mora sodišču za vsak razpisan narok za glavno obravnavo pravočasno - torej še pred pričetkom naroka - sporočiti opravičljiv razlog, če se želi izogniti posledicam izostanka.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da postopek v tem socialnem sporu miruje od dne 12.2.2003. Zoper sklep je vložil pritožbo tožnik (list. št. 32 v zvezi z list. št. 31 v spisu sodišča prve stopnje). Uvodoma se opravičuje, ker se osebno ni mogel udeležiti obravnave dne 12.2.2003 ter nadalje navaja, da želi ob tej priliki seznaniti sodišče z njegovim problemom v zadnjih letih, zaradi katerega ne more priti osebno na sodišče. V Nemčiji ima status begunca in ne sme potovati čez mejo. Če se bo v prihodnje glede tega kaj spremenilo, se bo naslednje obravnave osebno udeležil, v kolikor pa take spremembe ne bo, prosi sodišče, da upošteva pooblastilo za njegovega sina K. T., ki ga je poslal s pritožbo. Pritožba ni utemeljena. Mirovanje postopka je procesno pravni institut, ki pomeni zastoj v postopku, ki nastane vselej le po volji strank. Zato sodišče nikoli ne odredi mirovanja uradoma, pač pa le ugotavlja, da so nastopili pogoji za mirovanje, kot je pravilno ugotovilo tudi v obravnavani zadevi. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 96/2002) v 1. odst. 209. čl. med drugim določa, da nastane mirovanje postopka tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride na narok za glavno obravnavo, druga pa predlaga mirovanje, razen če je stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti. Sodišče je narok za glavno obravnavo določilo na dan 12.2.2003 in v vabilu (list. št. 26), datiranem s 16.1.2003 stranki tudi opozorilo na zakonite posledice izostanka. Iz vročilnice k list. št. 26 izhaja, da je bilo tožniku vabilo vročeno 22.1.2003; torej je sodišče na narok za glavno obravnavo stranki pravočasno povabilo in narok določilo tako, da je strankama ostalo zadosti časa za pripravo, konkretno tožniku najmanj 15 dni od prejema vabila (2. odst. 113. čl. in 2. odst. 280. čl. ZPP). Iz spisa sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi tožnik sodišču sporočil razlog, zaradi katerega se obravnave ne bo udeležil, prav tako tudi ne, da bi predlagal, naj se narok opravi v njegovi odsotnosti. Vsega tega tudi v pritožbi ne zatrjuje in seveda ne dokazuje. Obravnave se je sicer udeležil A. J., ki je sodišču predložil (A 10) listino v tujem jeziku, iz katere naj bi po njegovih navedbah (obravnavni zapisnik z dne 12.2.2003) izhajalo, da ima tožnik status begunca in da ne dobi izstopnega vizuma. Listine v tujem jeziku prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo oz. z njo postopalo po 108. čl. v zvezi z 2. odst. 104. čl. ZPP iz razloga, ker jo je predložil A. J., ki nima lastnosti pooblaščenca tožnika za zastopanje v tem sodnem postopku, saj ga je tožnik, kot izhaja iz pooblastila (priloga A/1) pooblastil le za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Iz istega razloga prvostopenjsko sodišče tudi utemeljeno ni upoštevalo že navedene navedbe A. J. o razlogih, zaradi katerih naj bi se tožnik ne mogel udeležiti glavne obravnave. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi še pojasnjuje, da mora stranka, ki ugotovi, da se naroka za glavno obravnavo ne bo mogla udeležiti, prvostopenjskemu sodišču za vsak razpisan narok za glavno obravnavo pravočasno - torej še pred pričetkom naroka - sporočiti opravičljiv razlog, če se želi izogniti posledicam izostanka. Zato vloga tožnika, datirana s 13.5.2002 (list. št. 11), s katero je opravičil odsotnost od predhodnega naroka za glavno obravnavo (dne 15.5.2002), za izostanek od obravnave dne 12.5.2003 ne more biti pravno relevantna. Ker je na obravnavi 12.2.2003 pooblaščenka toženca predlagala mirovanje postopka, je prvostopenjsko sodišče ob navedenem dejanskem in pravnem stanu pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka in izdalo izpodbijani sklep, v katerem je v skladu z določbo 4. odst. 210. čl. ZPP stranki opozorilo tudi na pravne posledice iz 1. do 3. odst. istega člena zakona. Glede na vse obrazloženo za presojo izpodbijanega sklepa ne morejo biti pravno relevantni že povzeti razlogi, zaradi katerih naj bi se tožnik ne mogel udeležiti navedene obravnave, saj jih tožnik navaja šele v pritožbi, moral pa bi jih, če naj bi bili pravno relevatni, sporočiti pred obravnavo dne 12.2.2003 prvostopenjskemu sodišču. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

 


Zveza:

ZPP člen 104, 104/2, 108, 209, 209/1, 104, 104/2, 108, 209, 209/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjcxMA==