VDS sklep Psp 126/2003

Jedro

Poprava sodbe je mogoča, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. ZPP). Pri sodbi prvostopenjskega sodišča ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko prvostopenjsko sodišče ni odločilo o delu zahtevka - ne v izreku ne v obrazložitvi - o katerem bi moralo odločiti s sodbo.

Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, mora sodišče v izreku odločiti o celotnem zahtevku; če pa mu le delno ugodi, mora biti v izreku sodne odločbe (in ne le v obrazložitvi), navedeno, kateri del zahtevka je zavrnjen. V konkretnem primeru pa navedeni del obrestnega zahtevka v izreku sodbe ni vsebovan in v njem tudi ni navedeno, kako je sodišče o tem delu zahtevka odločilo ter o tem tudi v razlogih sodbe ni ničesar. Gre za stanje po 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z navedenim sklepom zavrnilo kot neutemeljen tožnikov predlog za popravo sodbe prvostopenjskega sodišča, št. Ps 209/2001 z dne 14.11.2001, vložen pri prvostopenjskem sodišču 11.2.2003 po pooblaščeni odvetnici (list. št. 89 v spisu sodišča prve stopnje).

Zoper sklep je vložil pritožbo tožnik po pooblaščenki (list. št. 95). Navaja, da je prvostopenjsko sodišče njegovo vlogo z dne 11.2.2003 zmotno opredelilo kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Nadalje navaja razloge, zaradi katerih meni, da je iz izreka sodbe prvostopenjskega sodišča pomotoma izpadel zapis o tistem delu sprejete odločitve, ki se je nanašal na delno zavrnitev obrestnega zahtevka (za čas od 1.1.1992 do vložitve tožbe), zaradi česar meni, da je sodišče odločilo o obrestnem zahtevku, torej tudi o tem delu zahtevka, kar naj bi jasno potrjevali razlogi sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ob pravilno ugotovljenih dejstvih pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sklep je tudi pravilno obrazložilo z dejanskimi in s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa poudarja naslednje.

Poprava sodbe je možna samo v primeru, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002).

Pri sodbi prvostopenjskega sodišča, št. Ps 209/2001, z dne 14.11.2001, pa ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko prvostopenjsko sodišče ni odločilo o delu zahtevka, - ne v izreku ne v obrazložitvi -, o katerem bi moralo odločiti s sodbo. V konkretnem primeru ni odločilo o delu obrestnega zahtevka in sicer o tistem delu, ki se nanaša na čas pred vložitvijo tožbe. Ta je bila oddana priporočeno na pošto 28.10.1995 (kuverta k list. št. 2). Tožnik pa je v vlogi, vloženi po pooblaščenem odvetniku M. K. dne 19.10.2001 (list. št. 60) zahteval zakonite zamudne obresti in sicer že od zapadlosti vsake posamezne mesečne (invalidske) pokojnine do plačila (2. odst. na 2. strani vloge, list. št. 61) in s tem torej zakonite zamudne obresti od posamičnih mesečnih zneskov invalidske pokojnine tudi za čas pred vložitvijo tožbe.

Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, mora sodišče v izreku odločiti o celotnem zahtevku; če pa mu le delno ugodi, mora biti v izreku sodne odločbe (in ne le v obrazložitvi), navedeno, kateri del zahtevka je zavrnjen, kar vse pravilno poudarja pritožnik v predlogu za popravo prvostopenjske sodbe. V konkretnem primeru pa navedeni del obrestnega zahtevka v izreku sodbe ni vsebovan in v njem tudi ni navedeno, kako je sodišče o tem delu zahtevka odločilo ter o tem tudi v razlogih sodbe ni ničesar. V obeh odstavkih na str. 6 in 7 sodbe, ki ju izpostavlja tudi pritožba, so navedeni razlogi za utemeljenost obrestnega zahtevka za čas od vložitve tožbe dalje, sodišče pa nadalje ni navedlo razlogov ali izpeljalo zaključka, iz katerega bi izhajalo, da je odločilo tudi o že navedenem ostalem delu obrestnega dela tožbenega zahtevka in da je ta odločitev zaradi očitne pomote izpadla iz izreka pri pisni izdelavi sodbe. Gre torej za stanje po 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka. Stranka lahko v takem primeru v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni. Če stranka dopolnitve ne predlaga, nastopi po preteku navedenega roka pravna fikcija, po kateri se šteje, da je tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek, ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.

Glede na prej opisan pravni in dejanski stan je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo s tem, ko je z izpodbijanim sklepom predlog za popravo sodbe kot neutemeljen zavrnilo, v obrazložitvi sklepa pa navedlo tudi razloge, zaradi katerih bi bila v zadevi možna samo izdaja dopolnilne sodbe, seveda če bi jo stranka predlagala in če bi predlog vložila pri sodišču v prej navedenem roku. S tem v zvezi pa je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo, da tudi predlogu za popravo sodbe v smislu predloga za izdajo dopolnilne sodbe ne more ugoditi, ker je vložen prepozno, čemur tudi pritožba ne oporeka. Nima pa glede na vse že obrazloženo podlage pritožbena trditev, da je sodišče tožnikovo vlogo z dne 11.2.2003 (pravilno: vloženo pri prvostopenjskem sodišču dne 11.2.2003) zmotno opredelilo kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2315/2005
• VSK sodba in sklep Cpg 470/99
• VSC sklep Cp 101/98