VDS sklep Psp 36/2002

Jedro

Poprava sodbe je mogoča le, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. ZPP). Pri tej sodbi ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko pritožbeno sodišče ob delni spremembi sodbe sodišča prve stopnje, v izreku ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti s sodbo (del obrestnega zahtevka za določeno obdobje). Gre za primer iz 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka. V takem primeru lahko stranka v 15-ih dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni. To seveda velja tudi za sodbo pritožbenega sodišča. Če stranka ne predlaga dopolnitve sodbe, nastopi po preteku navedenega roka pravna fikcija, po kateri se šteje, da je tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek, ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.

 

Izrek

Predlog za popravo sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, št. Psp 36/2002, z dne 1.8.2002, se zavrne.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo, opr. št. Ps 209/2001, z dne 14.11.2001 razsodilo:

"Tožbenemu zahtevku tožnika se ugodi in se razveljavita odločbi toženca Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, opr. št. I-466.374 z dne 4.8.1995 ter odločba iste opravilne številke z dne 27.9.1995.

Toženec ZPIZ Slovenije je dolžan tožniku izplačati zneske invaliske pokojnine, odmerjene s sklepom ODE Koper, št. 22-466.374 z dne 1.10.1990, ki so zapadli v plačilo po 9.12.1991, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega zapadlega zneska pokojnine od vložitve tožbe dne 30.10.1995 dalje do plačila ter izplačevati v naprej dospevajoče zneske invalidske pokojnine v mesečnih zneskih za nazaj, v 8 dneh po pravnomočnosti te sodbe, da ne bo izvršbe."

Zoper sodbo je vložil pritožbo toženec, o kateri je pritožbeno sodišče s sodbo, opr. št. Psp 36/2002, z dne 1.8.2002, razsodilo tako, da je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 2. odst. izreka glede pričetka teka zakonitih zamudnih obresti spremenilo tako, da tečejo zakonite zamudne obresti od 19.10.2001 dalje (1. odst. izreka sodbe pritožbenega sodišča). V ostalem jo je zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (2. odst. izreka sodbe pritožbenega sodišča).

Iz spisa prvostopenjskega sodišča, št. Ps 209/2001, vloženega v spis pritožbenega sodišča, št. Psp 126/2003, je razvidno, da je bila navedena sodba pritožbenega sodišča tožnikovemu pooblaščencu, odvetniku M. K. iz Ljubljane, vročena dne 22.10.2002 (vročilnica k list. št. 85 v spisu sodišča prve stopnje). Dne 11.2.2003 pa je za tožnika njegova pooblaščenka (pooblastilo, datirano s 24.1.2003, na list. št. 88 v spisu sodišča prve stopnje) odvetnica B. H. F. vložila pri pritožbenem sodišču predlog za popravo sodbe pritožbenega sodišča, št. Psp 36/2002 z dne 1.8.2002 (predlog na list. št. 20 v spisu pritožbenega sodišča Ps 36/2002 in na list. št. 92 v spisu prvostopenjskega sodišča Ps 209/2001). V njem navaja, da je prvostopenjsko sodišče s sodbo Ps 209/2001 z dne 14.11.2001 med drugim odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku od invalidske pokojnine zakonske zamudne obresti od 30.10.1995 dalje. S sodbo Ps 36/2002 z dne 1.8.2002 je Višje delovno in socialno sodišče pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča glede teka zakonitih zamudnih obresti spremenilo tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od 19.10.2001. Povedano pomeni, da je sodišče druge stopnje obrestni zahtevek za čas od 30.10.1995 do 19.10.2001 kot neutemeljen zavrnilo, vendar pa tega v izreku sklepa ni navedlo. Sodišče mora odločiti o celotnem zahtevku. Če mu le delno ugodi (kot je bilo v obravnavanem primeru), mora biti v izreku sodne odločbe (in ne le v obrazložitvi) navedeno, kateri del zahtevka je zavrnjen. To je pomembno zato, ker postane pravnomočen le izrek sodbe. Tožnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče izda sklep o popravi svoje sodbe in v njem v izreku odloči, kateri del tožbenega zahtevka je zavrnjen.

Predlog za popravo navedene sodbe pritožbenega sodišča ni utemeljen.

Poprava sodbe je možna samo v primeru, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002).

Pri navedeni sodbi pritožbenega sodišča pa ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko pritožbeno sodišče, ob tem, ko je, kot je že navedeno deloma spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča, v izreku ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti s sodbo. V konkretnem primeru ni odločilo o delu obrestnega zahtevka in sicer o tistem delu, ki se nanaša na čas od 30.10.1995 do 18.10.2001, o katerem je z že navedeno ugoditveno sodbo odločilo prvostopenjsko sodišče v 2. odst. izreka.

Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, mora sodišče v izreku odločiti o celotnem zahtevku; če pa mu le delno ugodi, mora biti v izreku sodne odločbe (in ne le v obrazložitvi), navedeno, kateri del zahtevka je zavrnjen, kar vse pravilno poudarja tožnik v predlogu za popravo sodbe pritožbenega sodišča. V konkretnem primeru pa navedeni del obrestnega zahtevka v izreku sodbe pritožbenega sodišča ni vsebovan in v njem tudi ni navedeno, kako je pritožbeno sodišče o tem delu zahtevka odločilo. Ne gre torej za napake ali druge očitne pisne pomote ter neujemanja iz 1. ali 3. odst. 328. čl. ZPP, pač pa za napako - za nepopolno oblikovanje izreka sodbe pritožbenega sodišča, v posledici katere pritožbeno sodišče v izreku ni odločilo o že navedenem delu obrestnega zahtevka, o katerem je s tistim delom sodbe, ki ga je pritožbeno sodišče spremenilo, odločilo prvostopenjsko sodišče.

Gre torej za stanje po 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka. Stranka lahko v takem primeru v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni. To seveda velja tudi za sodbo pritožbenega sodišča, ko le to v primeru, kot je obravnavani, (delno) spremeni sodbo prvostopenjskega sodišča. Če stranka dopolnitve ne predlaga, nastopi po preteku navedenega roka pravna fikcija, po kateri se šteje, da je tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek, ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena. Tožnik bi torej lahko sam ali po pooblaščencu vložil predlog za dopolnitev sodbe pritožbenega sodišča, seveda v 15 dnevnem roku, šteto od prvega naslednjega dne po 22.10.2002, ko je bila, kot že povedano, sodba vročena tožnikovemu pooblaščenemu odvetniku M. K., česar pa očitno ni storil.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče predlog za popravo svoje navedene sodbe zavrnilo kot neutemeljen.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 677/04
• VSL sklep I Cp 1622/99
• VSL sklep I Cpg 960/2001