VDS sodba Psp 400/2002

Jedro

Razhajanja v podatkih o zavarovalni dobi (izhajajoči iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz PIZ in iz delovne knjižice) z vidika časa v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega v predsodnem postopku niso bila razčiščena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost preračuna na poln delovni čas. Prav tako ni jasno, po katerem ZPIZ so bili ugotovljeni minimalni pogoji za priznanje starostne pokojnine, saj iz izpodbijanih konkretnih upravnih aktov izhaja obravnavanje zahteve z različnima datumoma. Zato je izpolnjen dejanski stan iz 3. odst. 35. člena ZDSS za razveljavitev izpodbijanih odločb in vrnitev v ponovno upravno odločanje.

 

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku tako, da je kot nezakoniti razveljavilo izpodbijani zavrnilni odločbi tožene stranke št. P-1025741 z dne 21.2.2002 in 18.10.2001 ter ji zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Sodba je izdana na temelju 3. odst. 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

Zoper sodbo se pritožujeta obe stranki.

Tožnica se v laični pritožbi sklicuje na delovno knjižico, iz katere izhaja 16 let delovne dobe. Ker ima priznani dve leti na otroka, je to skupaj 18 let, zato vztraja, da se ji ob dopolnjenih 63 letih starosti prizna pokojnina. Meni namreč, da se ji z zavračanjem pravice godi krivica.

Tožena stranka sodbo izpodbija zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom, da jo pritožbeno sodišče kot nezakonito odpravi. Vztraja pri ugotovitvah iz razveljavljenih odločb in navaja, da tožnica glede na 36. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne izpolnjuje pogoja minimalne pokojninske dobe za priznane uveljavljane starostne pokojnine, saj ima pri 62 letih starosti dopolnjenih le 13 let, 4 mesece in 21 dni zavarovalne dobe. Poudarja tudi, da velja v socialnih sporih načelo polne jurisdikcije. Ker je sodišče že začelo izvajati dokaze, ko je zaslišalo tožnico in o sporni zavarovalni dobi imelo možnost pridobiti prepis prijav in odjav iz zavarovanja, bi moralo samo ugotoviti trajanje zavarovanja ter s tem izpolnjevanje pogojev za priznanje uveljavljane pravice.

Pritožbi nista utemeljeni.

V sporu o izpodbojni tožbi, vloženi zoper zavrnilni odločbi tožeca št. P-1025741 z dne 21.2.2002 in 18.10.2001, ju je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 3. odst. 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZDSS) utemeljeno razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Za socialne spore sicer res velja načelo polne jurisdikcije, kar pomeni, da sodišče nezakoniti upravni akt razveljavi in praviloma samo odloči o pravici, vendar pa je obravnavana zadeva tudi po oceni pritožbenega sodišča zakonito vrnjena v ponovno upravno odločanje. Zaključka tožene stranke, da niso izpolnjeni minimalni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine, ker ima tožnica dopolnjenih le 13 let, 4 mesece in 21 dni pokojninske oz. zavarovalne dobe ni mogoče preizkusiti prav zaradi razhajanj podatkov iz razpoložljive listinske dokumentacije. Ker imajo podatki, vneseni v matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prav tako naravo podatkov iz javne listine, kot podatki o času trajanja delovnega razmerja (in s tem zavarovanja) iz delovne knjižice, bi morala biti razhajanja o času prebitem v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega pri preračunavanju na poln delovni čas, na prepričljiv in preverljiv način odpravljena že v predsodnem postopku. Sicer pa niti ni jasno, na kateri pravni podlagi je bila v predsodnem postopku zahteva sploh obravnavana. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe namreč izhaja, da je šlo za odločanje o zahtevi z dne 8.12.1998, ki bi morala biti obravnavana po 3. odst. 39. člena (in ne 36. členu) Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92), iz drugostopenjske odločbe o pritožbeni pa izhaja, da naj bi šlo za zahtevo z dne 11.5.2001, o kateri bi bilo potrebno odločiti po 36. členu novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-99), ki velja in se uporablja od 1.1.2000 dalje. Že zaradi navedenega se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo polne jurisdikcije, četudi je sodišče pričelo z razčiščevanjem pravnorelevantne pokojninske dobe oz. izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnice.

Ker se izpolnjevanje pogojev glede sporne starostne pokojnine presoja po zakonu, veljavnem v času vložitve zahteve, bo v ponovljenem predsodnem postopku potrebno najprej razčistiti datum vložene zahteve, nato pa v skladu z napotili prvostopenjskega sodišča na preverljiv način še obstoj oz. neobstoj minimalne pokojninske dobe za vtoževano starostno pokojnino. Pritožbo te stranke je bilo zato potrebno kot neutemeljeno zavrniti.

Zaradi zavrnitve pritožbe tožene stranke je brezuspešna ostala tudi pritožba tožnice. V ponovljenem upravnem postopku bo namreč moralo biti dodatno razčiščeno prav vprašanje izpolnjevanja ali neizpolnjevanja minimalne zavarovalne dobe 15 let kot enega od pogojev za priznanje uveljavljane starostne pokojnine.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno obe pritožbi kot neutemeljeni zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 13/2004
• VSL sodba I Cpg 426/2003
• VSL sklep I Cpg 1243/2000