VDS sodba Psp 316/2001

Jedro

Del besedila 8. člena ZPPPAI "o prenehanju delovnega razmerja iz drugih operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih", je potrebno razlagati ozko in torej izključno glede na namen zakona. Zato je pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji mogoče priznati le tistim, ki so trajni tehnološki presežki postali izključno zaradi zakonske prepovedi proizvodnje oz. uporabe azbesta, če hkrati izpolnjujejo še vse druge, kumulativno predpisane pogoje. Čeprav je tožniku delovno razmerje prenehalo iz nujnih operativnih razlogov, pa ti niso bili posledica prestrukturiranja azbestne proizvodnje v neazbestno, niti ni imel dopolnjenih 35. let pokojninske dobe, zato do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI ni upravičen.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločbe toženca št. 106-1/99-4/30 z dne 17.5.1999, in priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI, ker je presodilo, da ne izpolnjuje predpisanih pogojev.

Sodbo izpodbija tožnik smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava, saj meni, da mu kot državljanu R Slovenije v skladu z Ustavo RS niso zagotovljene enake pravice. Iz listinske dokumentacije, s katero je razpolagalo sodišče naj bi nesporno izhajalo, da izpolnjuje vse štiri predpisane pogoje. Delovno razmerje mu je prenehalo iz nujnih operativnih razlogov v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, druga zaposlitev pa mu ni zagotovljena že od 30.5.1998. Neresno in neodgovorno naj bi bilo zato stališče sodišča, da namen zakona ni v nudenju možnosti ugodnejšega upokojevanja delavcem, ki so delali z azbestom. Prilaga sporočilo za javnost o sklepih Vlade RS z dne 5.7.2000, časopisni članek z dne 6.6.2001, članek iz Večera z dne 24.1.1998 in sodbo opr. št. Ps 121/99 z dne 28.6.2000 (priloge A 6 - A 9 sodnega spisa). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in ugoditev zahtevku.

Pritožba ni utemeljena.

Za pritožbeno rešitev zadeve je bistven prepričljiv zaključek sodišča, da je tožniku 29.5.1998 pri SŽ Centralne delavnice Ljubljana d.o.o. delovno razmerje sicer prenehalo iz nujnih operativnih razlogov, ki pa niso bili posledica prestrukturiranja azbestne proizvodnje v neazbestno in da ni imel dopolnjenih 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju. Do dneva prenehanja delovnega razmerja je namreč dejansko izkazanih le 33 let, 2 meseca in 25 dni delovne in s tem pokojninske dobe (fotokopija delovne knjižice - list. št. A 4). Ob odločanju v predsodnem postopku tako tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bil izpolnjen dejanski stan iz 2. odst. 7. člena Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Ur. l. RS, št. 56/96, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPPPAI), niti iz 8. člena istega zakona. Z izpodbijano sodbo je zato tožbeni zahtevek na razveljavitev zavrnilne odločbe toženca in priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji utemeljeno zavrnjen. Pavšalne pritožbene navedbe o izpolnjevanju vseh pogojev so protispisne, listine A 6 do A 8 pa niso upoštevane. Stranka lahko glede na 1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) v pritožbenem postopku nove dokaze predloži le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz. predložiti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Sicer pa predložena dokazila niti po vsebini niso takšna, da bi vzbujala dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, glede sklicevanja na rešitev v drugi zadevi pa je potrebno pojasniti, da je bila sodba opr. št. Ps 121/99 z dne 28.6.2000 (priloga A 9 sodnega spisa) s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 369/2000 z dne 22.2.2002 spremenjena in zahtevek za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji prav tako zavrnjen.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo niti do kršitve materialnega prava. ZPPPAI ne zagotavlja ugodnejšega upokojevanja vsem, ki so kadarkoli sodelovali v procesu azbestne proizvodnje ali pri svojem delu uporabljali azbestne izdelke, kot zmotno meni pritožnik. Namen zakona je zagotoviti socialno varstno delavcem, ki jim je zaradi prepovedi azbestne proizvodnje prenehalo delovno razmerje, pa jim ni mogoče zagotoviti druge primerne zaposlitve in socialne varnosti. Le izhajajoč iz namena zakona, opredeljenega v 1. členu, je mogoče pravilno interpretirati in uporabiti določbi 7. in 8. člena, ki kumulativno predpisujeta pogoje za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Po noveliranem 2. odst. 7. člena ZPPPAI tako lahko pravico uveljavijo tisti, ki do 31.12.2003 dopolnijo starost 53 let, dosežejo pokojninsko dobo v dejanskem trajanju 35 let in so od tega do 21.2.1996 najmanj 20 let delali v podjetjih, ki so v proizvodnem procesu uporabljala azbest, če hkrati izpolnjuje še pogoje iz 8. člena istega zakona.

Po 8. členu ZPPPAI namreč delavci, ki izpolnjujo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. člena pravico pridobijo le, če jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zaradi zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, pa jim niti s prekvalifikacijo v roku enega leta ni mogoče zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča. Besedne zveze " drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje" ni mogoče uporabiti le ob jezikovni razlagi. Pri določanju pomena navedenega dela besedila je potrebno izhajati iz namena celotnega zakona. Nujne operativne razloge, med katere po 29. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90 - 71/93; v nadaljevanju ZDR) sicer štejejo tehnološki, organizacijski ali strukturni, ki prispevajo k večji učinkovitosti delodajalca, ekonomski in ukrepi družbene skupnosti, je v določilu 8. člena ZPPPAI potrebno razlagati ožje in izključno glede na namen, zaradi katerega je bil zakon sploh sprejet. Ta pa je v zagotovitvi pokojnine pod ugodnejšimi pogoji tistim, ki so ostali brez zaposlitve in s tem ekonomske in socialne varnosti na temelju lastnega dela, zaradi zakonske prepovedi proizvodnje oz. uporabe azbestnih proizvodov, ki jo je nedvomno mogoče šteti za ukrep družbene skupnosti oz. le zaradi tistih tehnoloških, organizacijskih in strukturnih razlogov, ki so izključno posledica prepovedane uporabe azbesta.

Ker tožnikovo drugačno materialnopravno naziranje o uporabi cit. ZPPPAI ni sprejemljivo, pritožbene navedbe o izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev pa neutemeljene, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano zavrnilno sodbo.

 

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Psp 304/2001
• VDS sodba Pdp 950/2002
• Sodba VIII Ips 61/2004