<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 365/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.365.2020
Evidenčna številka:VDS00042821
Datum odločbe:15.12.2020
Senat:dr. Martina Šetinc Tekavc (preds.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat (poroč.), Jelka Zorman Bogunovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:nadomestna sodba - bistvena kršitev določb postopka

Jedro

Zakonski pogoji za izdajo nadomestne sodbe so jasni. Izda se lahko le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in da stranka to kršitev uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni - toženka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ni uveljavljala absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo, da uveljavljena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Poleg tega sodišče prve stopnje sploh ni izdalo nadomestne sodbe v smislu določbe 343.a člena ZPP, saj je, ne da bi o zadevi odločilo (v senatu), zgolj dopolnilo obrazložitev sodbe. S tem je za isto odločitev izdalo dve sodbi z različno obrazložitvijo in z izdajo izpodbijane sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 30. 8. 2019 nezakonita in se razveljavi ter da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami. Toženki je naložilo, da tožniku vzpostavi delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih je imel pred odpovedjo, in mu plača pravdne stroške v višini 1.061,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper odločitev o pravdnih stroških se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Navaja, da mu sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo kilometrine za pristop na naroka za glavno obravnavo in odsotnosti iz pisarne za čas poti. Toženka je tista, ki je povzročila stroške z drugim narokom za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje bi zadevo lahko zaključilo na prvem naroku za glavno obravnavo. Na pripravljalnem naroku je sprejelo program vodenja postopka, opredelilo je pravno kvalifikacijo in ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporno, da je podan poslovni razlog za odpoved in da tožniku do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka manj kot pet let pokojninske dobe. Drugi narok je bil izveden, ker je toženka vztrajala pri predlogu za zaslišanje priče A.A.. Sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno ni priznalo stroškov za posvet s stranko in pregled listin. Posvet s stranko in pregled listin se štejeta za samostojni storitvi po obvezni razlagi Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije z dne 1. 2. 2018. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da mu prizna in prisodi še pravdne stroške v višini 722,34 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka se pritožuje zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo z dne 10. 2. 2020, zoper katero je vložila pritožbo in uveljavljala absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je izdalo nadomestno sodbo, v kateri je navedlo, da očitana kršitev ni podana. To pomeni, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo nadomestne sodbe. V obrazložitvi nadomestne sodbe je le dopolnilo svojo obrazložitev. Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali tožnik uživa posebno varstvo pred odpovedjo iz 114. člena ZDR-1, upoštevalo sodno prakso, ki ni ustrezna. Stališče, da se pri ugotavljanju, ali do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka manj kot pet let pokojninske dobe, upošteva subjektivne okoliščine na strani delavca, s katerimi delodajalec ni seznanjen, vodi do zlorabe instituta. Delavca izjava, s katero uveljavlja posebno varstvo pred odpovedjo, ne zavezuje. Predčasna upokojitev je izjema. Namen posebnega varstva pred odpovedjo iz 114. člena ZDR-1 je v varstvu delavcev pred upokojitvijo, pri čemer bi se moral delavec dejansko upokojiti na predviden način oziroma v predvidenem času. Interpretacija 114. člena ZDR-1 bi morala biti, da se upoštevajo le objektivne okoliščine, kar narekuje odstop od sodne prakse. Sodišče prve stopnje je predlog toženke za sodno razvezo neutemeljeno zavrnilo. Toženka v času podaje odpovedi ni vedela, da tožnik uživa posebno varstvo pred odpovedjo. Sodno razvezo je predlagala, ker tožniku ne more zagotoviti dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To delo je postalo nepotrebno. Bolniški stalež tožnika ne bi varoval pred odpovedjo, le odložil bi njeno učinkovanje. Sodišče prve stopnje bi lahko odločilo ob smiselni uporabi določbe 116. člena ZDR-1. Ustrezno bi upoštevalo interese delodajalca, ki se zasledujejo s sodno razvezo, in interese delavca. Zagotovljeno bi bilo spoštovanje načela enakosti (14. člen URS) in uresničevanja pravic na način, ki sledi ustavno dopustnemu cilju, ter je sorazmerno (15. člen URS). Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju interesov in okoliščin pravdnih strank upoštevalo izpoved tožnika in priče A.A., vodje oddelka vzdrževanja in energetike. Priči A.A. je verjelo, vendar je njegovo izpoved zmotno ocenilo. Zmotno je ugotovilo, da je potreba po tožnikovem delu še podana. Toženka je tožniku podala odpoved iz poslovnega razloga, ekonomskega in organizacijskega. Obstoj poslovnega razloga ni bil sporen. Reorganizacija in optimizacija delovnega procesa poteka ves čas, kot delodajalec prosto spreminja svojo organizacijo. V to pravico toženke sodišče prve stopnje posega. S svojo odločitvijo ji nalaga, kako naj organizira delovni proces. Priča A.A. je izpovedal, da se je delo pri toženki bistveno spremenilo. Ni več potrebe po delu vzdrževalcev, kot je bil tožnik, kar je bil razlog za podajo odpovedi. Vzdrževalci pri toženki morajo imeti nova znanja, in sicer znanja elektronike in mehatronike, s katerimi tožnik ne razpolaga. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in zahtevek zavrne oziroma podrejeno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Hkrati s pritožbo toženka odgovarja na pritožbo tožnika. Navaja, da sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo kilometrine za pristop na naroka za glavno obravnavo in odsotnosti iz pisarne za čas poti. Takšna odločitev je skladna s sodno prakso. Tožnik neutemeljeno navaja, da je bil drugi narok nepotreben, saj za odločitev ni bilo sporno le pravno vprašanje. Za presojo, ali so podane okoliščine in interesi, kot jih določa 118. člen ZDR-1, je ugotavljalo dejansko stanje, na drugem naroku je zaslišalo tožnika in pričo A.A.. Tožniku utemeljeno ni priznalo stroškov za posvet s stranko in pregled spisov. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka toženkine navedbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo, zakaj tožnik uživa posebno varstvo pred odpovedjo iz 114. člena ZDR-1. Upoštevalo je sodno prakso Vrhovnega sodišča RS. Tožnik bi, če ne bi uveljavljal sodnega varstva, ostal brez pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Po zaključku bolniškega staleža in prenehanju delovnega razmerja dne 10. 5. 2020 se je prijavil na Zavodu RS za zaposlovanje, o pravici do denarnega nadomestila še ni odločeno. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo toženkin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Potreba po tožnikovem delu ni prenehala. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Skupaj z odgovorom na pritožbo tožnik odgovarja na odgovor na pritožbo toženke. Le-tega pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj ZPP odgovora na odgovor na pritožbo ne predvideva.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

9. Sodišče prve stopnje je po končani glavni obravnavi izdalo sodbo z dne 10. 2. 2020. Zoper sodbo se je poleg tožnika pritožila toženka in v pritožbi z dne 30. 4. 2020 uveljavljala absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer je sodišču prve stopnje očitala, da je o bistvenih dejstvih glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi nasprotje med tem, kar se o zapisniku o izpovedi priče A.A. navaja v razlogih sodbe, in med samim zapisnikom.

10. Kot je utemeljilo v izpodbijani sodbi (točki 1 in 2 obrazložitve), je sodišče prve stopnje ravnalo na podlagi prvega odstavka 343.a člena ZPP, ki določa, da lahko predsednik senata, če ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, ter oceni, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, s katero nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi kršitev. V sodbi z dne 14. 5. 2020 je navedlo, da odpravlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je razbrati iz pritožbenih očitkov, da so razlogi o za odločitev bistvenih dejstvih nejasni.

11. Zakonski pogoji za izdajo nadomestne sodbe so jasni. Izda se lahko le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in da stranka to kršitev uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni - toženka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 10. 2. 2020 ni uveljavljala absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo, da uveljavljena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Poleg tega sodišče prve stopnje sploh ni izdalo nadomestne sodbe v smislu določbe 343.a člena ZPP, saj je, ne da bi o zadevi odločilo (v senatu), zgolj dopolnilo obrazložitev sodbe z dne 10. 2. 2020. S tem je za isto odločitev izdalo dve sodbi z različno obrazložitvijo in z izdajo izpodbijane sodbe z dne 14. 5. 2020 storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

12. Pritožbeno sodišče je pritožbama ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje pritožbenemu sodišču predložilo pritožbi pravdnih strank zoper sodbo z dne 10. 2. 2020.

13. Odločitev o pritožbenih stroških se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343a.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.02.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ1MTQx