VDSS Sklep Pdp 418/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZPP o imenovanju začasnega zastopnika za sprejem pisanj. ZPP v 146. členu ne določa, koga imenuje sodišče za začasnega zastopnika za sprejem pisanj, zato se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 82. člena ZPP. Ta določa, da začasnega zastopnika postavi sodišče med odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Skladno s sodno prakso mora svojo izbiro sodišče ustrezno utemeljiti. Sodišče prve stopnje je sicer svojo izbiro utemeljilo s sklicevanjem na dejstvo, da je v drugem sodnem postopku pred drugim sodiščem v Republiki Sloveniji pritožnica pooblaščenka za sprejemanje pisanj tožene stranke iz tega postopka. Vendar pa je pritožnica v pritožbi navedla, da to ne drži več. Glede na to, da je odločilno, ali bo začasni zastopnik sposoben opravljati svojo funkcijo, je odločilno, da pritožnica s toženo stranko glede na odpoved pooblastila ni v stiku, torej je ne bo mogla obveščati o prejetih sodnih pisanjih oziroma ji jih pravočasno dostavljati. Tudi sicer pa se instituta začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj in pooblaščenca za sprejemanje pisanj bistveno razlikujeta, saj prvega imenuje sodišče, drugega pa stranka sama.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za začasnega zastopnika tožene stranke, upravičenega za sprejemanje pisanj, določilo družbo A. d. o. o..

2. Zoper sklep se pritožuje družba A. d. o. o. (v nadaljevanju: pritožnica) in navaja, da v postopku pred predmetnim sodiščem nima nobene vloge. Izpodbijani sklep izpodbija zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka iz 338. člena ZPP. Sklicuje se na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri izbiri začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj upoštevalo predložene listine tožeče stranke, iz katerih izhaja, da je pritožnica pooblaščenka za vročanje pisanj toženi stranki v gospodarskem sporu, ki se pred Okrožnim sodiščem v Celju vodi pod opr. št. I Pg 636/2015, zaradi česar jo je določilo za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj za toženo stranko tudi v tem postopku. Pritožnica pove, da je 9. 2. 2019 pisno odpovedala pooblastilo v navedenem gospodarskem sporu, tako da ni pooblaščenec za vročanje pisanj v navedeni zadevi. Prilaga kopijo odpovedi. Meni, da je glede na navedeno izpodbijani sklep izdan na podlagi neresničnega dejanskega stanja, zaradi česar ga je treba razveljaviti. Trdi, da je podana tudi bistvena kršitev pravil postopka, saj je sodišče za začasnega pooblaščenca za vročanje pisanj imenovalo pritožnico, ki ni odvetniška družba niti nima nobene povezave s strankama postopka. Sklicuje se na določbo, da je sodišče upravičeno imenovalo začasnega zastopnika izmed odvetnikov ali odvetniških družb, stranka sama pa lahko imenuje katero koli poslovno sposobno osebo. Meni, da je sodišče prve stopnje prekoračilo svoje pooblastilo z imenovanjem pritožnice za začasno zastopnico za vročanje pisanj, saj za to nima zakonske podlage.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 146. člena ZPP pritožnico postavilo za začasno zastopnico za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji na podlagi ugotovitve, da je pritožnica pooblaščenka za vročanje pisanj isti toženi stranki v gospodarskem sporu, ki se vodi pred okrožnim sodiščem.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZPP o imenovanju začasnega zastopnika za sprejem pisanj. ZPP v 146. členu ne določa, koga imenuje sodišče za začasnega zastopnika za sprejem pisanj, zato se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 82. člena ZPP.¹ Ta določa, da začasnega zastopnika postavi sodišče med odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Skladno s sodno prakso mora svojo izbiro sodišče ustrezno utemeljiti.² Sodišče prve stopnje je sicer svojo izbiro utemeljilo s sklicevanjem na dejstvo, da je v drugem sodnem postopku pred drugim sodiščem v Republiki Sloveniji pritožnica pooblaščenka za sprejemanje pisanj tožene stranke iz tega postopka. Vendar pa je pritožnica v pritožbi navedla, da to ne drži več, saj je pooblastilo preklicala, za to pa je predložila tudi dokaz. Glede na to, da je odločilno, ali bo začasni zastopnik sposoben opravljati svojo funkcijo, je odločilno, da pritožnica s toženo stranko glede na odpoved pooblastila ni v stiku, torej je ne bo mogla obveščati o prejetih sodnih pisanjih oziroma ji jih pravočasno dostavljati. Tudi sicer pa se instituta začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj in pooblaščenca za sprejemanje pisanj bistveno razlikujeta, saj prvega imenuje sodišče, drugega pa stranka sama.³ Pritožba pravilno uveljavlja, da je bilo dejansko stanje v zvezi z razlogom za njeno postavitev za začasno zastopnico za sprejemanje pisanj nepravilno ugotovljeno, zaradi česar je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

7. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje glede na to, da so podane okoliščine iz 146. člena ZPP, moralo toženi stranki postaviti drugega začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. Pri tem je treba upoštevati, da začasnega zastopnika sodišče načeloma izbere med odvetniki, saj nima na voljo seznamov "drugih strokovno usposobljenih oseb", odvetniki pa tudi nimajo pravice, da bi po prosti presoji odklonili imenovanje za začasnega zastopnika.⁴ Odvetnik lahko odkloni zastopanje, če ga v skladu z zakonom postavi sodišče, le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali zaradi drugih upravičenih razlogov (5. člen Zakona o odvetništvu, Ur. l. RS, št. 18/93 in nasl. – ZOdv). Ostali subjekti (tudi pritožnica kot gospodarska družba) morajo soglašati z zastopstvom in jih zato za zastopnike za sprejemanje pisanj ni mogoče postaviti proti njihovi volji.⁵

-------------------------------
¹ Prim. s sklepom Vrhovnega sodišča RS št. I Up 211/2017.
² Prim. s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 557/2000.
³ Prim. s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 395/2018.
⁴ Galič A., v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 355.
⁵ Prim. s sklepom Višjega sodišča v Celju št. Cp 956/1999.

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep II Ip 180/2017
• VSL Sklep III Ip 1609/2017
• VSL Sklep IV Cp 1120/2019