VDSS Sklep Pdp 311/2020

Jedro

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je urejeno v 81. členu ZDR-1. Drugi odstavek 81. člena ZDR-1 določa, da je sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ničen. Bistvena sestavina sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je datum prenehanja delovnega razmerja.

Za presojo, ali je tožniku delovno razmerje pri tožencu zakonito prenehalo na podlagi sporazuma oziroma ali je ta sporazum veljaven (veljavno sklenjen - ali ga je tožnik s takšno vsebino sklenil), ni bistveno le, ali je podpis na sporazumu tožnikov (kar je edino presojalo sodišče prve stopnje), ampak tudi, kdaj je bil sporazum sklenjen in na kateri datum je bilo dogovorjeno prenehanje delovnega razmerja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni zahtevek tožnika (točka I izreka) ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka). Tožnik je s primarnim zahtevkom uveljavljal neveljavnost, ničnost in razveljavitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2019, ugotovitev, da mu delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo z dnem 31. 7. 2019 in še traja po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 12. 2018, poziv na delo, priznanje delovnega razmerja od 31. 7. 2018 do vrnitve na delo, priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja, obračun plače za delo na delovnem mestu izdelovalec in montažer stavbnega pohištva v višini 890,00 EUR, po plačilu davkov in prispevkov izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu do plačila. S podrednim zahtevkom je uveljavljal neveljavnost, ničnost in razveljavitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2019, ugotovitev, da mu delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo z dnem 31. 7. 2019 in traja do odločitve sodišča prve stopnje z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 12. 2018 za nedoločen čas in polni delovni čas na delovnem mestu izdelovalec in montažer stavbnega pohištva z osnovno plačo v višini 890,00 EUR bruto, priznanje delovnega razmerja od 31. 7. 2018 do odločitve sodišča prve stopnje, priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za ta čas, obračun plače za delo na delovnem mestu izdelovalec in montažer stavbnega pohištva v višini 890,00 EUR, po plačilu davkov in prispevkov izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu do plačila, obračun denarnega povračila v višini 5.340,00 EUR, po plačilu davkov in prispevkov izplačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo, razen v delu, da toženec sam krije svoje pravdne stroške, se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pred sodiščem prve stopnje ves čas zatrjeval, da sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2019 ni podpisal. Ni ga podpisal niti 6. 8. 2019 niti 7. 8. 2019, saj te dni ni podpisal nobene listine pri tožencu. Konkretne navedbe, da bi listino tožnik lahko podpisal nevede, je res podal šele po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca grafologa. Šele iz izvedenskega mnenja je tožnik izvedel, da je podpis na sporazumu najverjetneje njegov, čeprav on takšne listine ni podpisal. Takrat se je odprlo vprašanje zlorabe podpisa. Tožnik in toženec se nista nikoli pogovarjala o prenehanju delovnega razmerja, pa je toženec kljub temu izpovedal, da je imel sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi že pripravljen. Takšna njegova izpoved je neresnična kot tudi izpoved glede izrabe letnega dopusta, ki je v nasprotju z izpovedjo priče A.A.. Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze zmotno ocenilo. Ni upoštevalo dejstva, da je bil tožnik od 6. 8. 2019 v bolniškem staležu, prejšnji dan pa je opravljal delo. Ni imel nobenega interesa po prenehanju delovnega razmerja. Dne 6. 8. 2019 je tožencu povedal, da gre k osebnemu zdravniku, pa mu je kljub temu očital izostanek z dela. Šele na pregledu pri osebnem zdravniku 16. 8. 2019 je tožnik izvedel, da ga je toženec odjavil iz socialnih zavarovanj. Če bi podpisal sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ne bi pričakoval podaljšanja bolniškega staleža. Vseh teh dejstev sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo. Prav tako ni upoštevalo, da je tožnik tožencu ključe vrnil zaradi bolniškega staleža. Prejeta sms sporočila je upoštevalo le v delu, kar prav tako ni pravilno. Ob upoštevanju vseh poslanih in prejetih sms sporočil bi ugotovilo, da tožnika 6. 8. 2019 ob 12.00 uri pri tožencu ni bilo. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da primarnemu zahtevku ugodi, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oboje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP, ki jo uveljavlja pritožba in ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

5. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je urejeno v 81. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Drugi odstavek 81. člena ZDR-1 določa, da je sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ničen. Bistvena sestavina sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je datum prenehanja delovnega razmerja (sodba VS RS VIII Ips 269/2005, sklep VDSS Pdp 1402/200).

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi zahtevka, s katerim je tožnik uveljavljal neveljavnost, ničnost in razveljavitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2019, utemeljilo z ugotovitvijo, sprejeto predvsem na podlagi ocene izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za forenzično preiskovanje pisav B.B., da je s 75 % verjetnostjo podpis tožnika na sporazumu njegov. Štelo je, da za odločitev ni bistveno, kdaj je bil sporazum (s strani tožnika) podpisan, dejstva glede dela tožnika od 31. 7. 2019 do 5. 8. 2019 je ocenilo za nebistvena, tožnikove navedbe, da je sporazum podpisal ob kakšni drugi priložnosti (vnaprej), pa je ocenilo za prepozne.

7. Tožnik je že v tožbi navedel, da sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katerega mu je delovno razmerje pri tožencu prenehalo, ni podpisal, da mu način ponareditve listine ni poznan (ali je njegov podpis na listini ponarejen ali je bil njegov podpis zlorabljen na način, da je bil dodan na listino), kot utemeljeno opozarja v pritožbi. V pripravljalni vlogi z dne 8. 10. 2019 je navedel, da se ne bi dogovoril za prenehanje delovnega razmerja z 31. 7. 2019, saj je po tem še izrabil letni dopust in opravljal delo oziroma je bil z dela odsoten zaradi poškodbe, v pripravljalni vlogi z dne 17. 12. 2019 pa je po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za forenzično preiskovanje pisav B.B. ponovno navedel, da sporazuma ni podpisal oziroma da ga je kvečjemu podpisal nevede ob kakšni drugi priložnosti. Te zadnje navedbe, upoštevaje predhodno podano trditveno podlago, niso novote in kot takšne na podlagi 286. člena ZPP prepozne, kot jih je zmotno ocenilo sodišče prve stopnje. Zaradi takšne zmotne ocene se do njih ni opredelilo, čeprav so za odločitev bistvene. Bistveno je, kdaj je tožnik sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi podpisal in s kakšno vsebino (iz predložene listine je namreč razvidno, da je datum napisan z roko, sicer pa je sporazum natipkan).

8. Za presojo, ali je tožniku delovno razmerje pri tožencu zakonito prenehalo na podlagi sporazuma oziroma ali je ta sporazum veljaven (veljavno sklenjen - ali ga je tožnik s takšno vsebino sklenil), ni bistveno le, ali je podpis na sporazumu tožnikov (kar je edino presojalo sodišče prve stopnje), ampak tudi, kdaj je bil sporazum sklenjen in na kateri datum je bilo dogovorjeno prenehanje delovnega razmerja. Toženec je v zvezi s tem navedel in dokazoval, da je bil sporazum sklenjen 6. 8. 2019 ob 14.00 uri in da je bil takrat dosežen dogovor glede prenehanja delovnega razmerja kot tudi glede datuma prenehanja delovnega razmerja, kar je bistvena sestavina sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe pravil o prekluziji kot tudi zmotne uporabe materialnega prava drugih okoliščin glede sklepanja sporazuma ni štelo za bistvene in jih ni ugotavljalo. Dejansko stanje je posledično nepopolno ugotovilo.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da upoštevaje gornja stališča dopolni dokazni postopek in ponovno razsodi o utemeljenosti zahtevka tožnika (in o toženčevem predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, če bi razsodilo, da sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni veljaven). Pri tej odločitvi je upoštevalo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti ugotovljenih pomanjkljivosti dejanskega stanja. Če bi opravilo pritožbeno obravnavo, bi dejstva, povezana z okoliščinami podpisa sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi v večji meri prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče. Prav tako bi prvič ugotavljalo dejstva, povezana s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. To ni namen pritožbenega postopka, ampak je v preizkusu odločitve, kot jo sprejme sodišče prve stopnje. Razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje glede na vložitev tožbe v avgustu 2019 ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Za stranki, ki imata prebivališče oziroma sedež izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Mariboru tudi bolj ekonomična.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 200/2021
• VDSS Sodba Pdp 181/2021
• VDSS sklep Pdp 73/2016