VDSS Sklep Pdp 158/2020

Jedro

Nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP je lahko le dokaz, ki je obstajal že v prejšnjem postopku, pa ga je stranka pridobila kasneje. Listina - potrdilo o vrsti dela, ki ga je tožnica pridobila s strani toženke, ni takšen dokaz, saj je bila izdana (je nastala) šele po koncu glavne obravnave v prejšnjem postopku. Iz tega razloga sploh ne gre za nov dokaz, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka lahko utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za dovolitev obnove postopka, ki je tekel pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I Pd 526/2018, in razveljavitev sodbe tega sodišča I Pd 526/2018 z dne 7. 12. 2018 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 147/2019 z dne 13. 6. 2019 (točka I izreka). Odločilo je, da pravdni stranki krijeta svaka svoje stroške postopka o predlogu za obnovo postopka (točka II izreka).

2. Zoper navedeni sklep razen zoper odločitev, da toženka sama krije svoje stroške postopka o predlogu za obnovo postopka v točki II izreka, se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da iz predloženega potrdila o vrsti dela ne izhaja naloga posredovanja sklepov in drugih sodnih pisanj, še manj pa izhaja, v kakšnih rokih bi bila dolžna tožnica to storiti. To pomeni, da tožnica ni imela nobenih navodil, kako naj svoje delo opravlja in v katerih rokih naj sklepe in druga sodna pisanja posreduje. Tožnica sploh ni bila odgovorna za sprejem pošte. Tožnica, ki je zasedala delovno mesto samostojni finančni referent, ni bila usposobljena za delo delovnega mesta strokovni sodelavec za izterjavo. Zato ji toženka za to delovno mesto ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi ji je izredno odpovedala zaradi kršitve obveznosti, ki ni bila kot naloga določena v opisu delovnega mesta. Z listinami, ki jih je tožnica pridobila po pravnomočno končanem postopku in se nanašajo na druge delavce toženke, je dokazala, da ji ni mogoče očitati naklepa. Zaradi kršitev obveznosti ni nastala škoda, zaradi česar je sklepala, da je njeno ravnanje ustrezno. Zaslišana kot priča, je A.A. v dosedanjem postopku izpovedala, da je tožnica skupaj s svojimi sklepi o izvršbi prepozno posredovala sklep drugega delavca toženke. To je razvidno iz elektronske pošte. Iz elektronskega sporočila odvetnika B.B. in sklepov Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1027/2012 z dne 26. 9. 2016 in 1. 3. 2016 je razvidno, da so bili upniki tožnice pravočasno poplačani. Tožnica je bila z delom pri toženki preobremenjena. Opravila je večje število nadur, kar je skupaj z njenim zdravstvenim stanjem privedlo do nepravilnosti pri delu. O preobremenjenosti tožnice je bila toženka obveščena. Tožnica je prišla v stanje izgorelosti, za svoje zdravstveno stanje je predložila medicinsko dokumentacijo. Tožnica listin prav zaradi tega zdravstvenega stanja ni mogla pravočasno predložiti sodišču. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni in dovoli obnovo postopka oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

3. Tožnica v odprtem pritožbenem roku vlaga še sestavni del pritožbe v enem izvodu, ki ga ni podpisala, in dopis brez datuma z naslovom Prošnja za predložitev listin in dokazov k vlogi sestavni del pritožbe z dne 29. 1. 2020 zoper sklep I Pd 526/2018 z dne 13. 12. 2019 in upoštevanje dodatnih dokazov. Ti dokazi, za katere tožnica niti ni navedla, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti in predložiti pravočasno, so kot pritožbene novote neupoštevni (prvi odstavek 337. člena ZPP), enako je kot nepopoln neupošteven nepodpisan sestavni del pritožbe (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 4. točko 335. člena ZPP).

4. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnice in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja - gre za razloge za obnovo postopka, ki so taksativno navedeni v 394. členu ZPP. Tožnica je svoj predlog za obnovo postopka utemeljila z razlogom, določenim v 10. točki tega člena ZPP, in sicer je zatrjevala, da je dne 19. 7. 2019, ko je pri toženki po prenehanju delovnega razmerja prevzela stvari, našla oziroma pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Te dokaze - listine (A11-A26) je predlogu za obnovo postopka priložila. Z dopisoma z dne 5. 9. 2019 in z dne 6. 9. 2019 je priložila dodatne listine (A27-A31), v zvezi s katerimi ni podala nobenih (dodanih) navedb. Drugih, kasneje predloženih listin in z njimi povezanih navedb ter drugih dokaznih predlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo zaradi zamude subjektivnega tridesetdnevnega roka, določenega v prvem odstavku 396. člena, točka 6.

8. Nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP je lahko le dokaz, ki je obstajal že v prejšnjem postopku, pa ga je stranka pridobila kasneje. Listina - potrdilo o vrsti dela (datum: 22. 1. 2019, A13), ki ga je tožnica pridobila s strani toženke, ni takšen dokaz, saj je bila izdana (je nastala) šele po koncu glavne obravnave v prejšnjem postopku (7. 12. 2018). Iz tega razloga sploh ne gre za nov dokaz, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka lahko utemeljen,¹ kot je pravilno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo sodišče prve stopnje. Glede na to presoja, ali bi bila na podlagi predložene listine lahko izdana za tožnico ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v prejšnjem postopku, za katero se zavzema tožnica v pritožbi, sploh ne pride v poštev.

9. Enako kot za potrdilo o vrsti dela velja za listino - elektronsko sporočilo odvetnika B.B. z dne 28. 3. 2019 (A26), ki je nastala po koncu glavne obravnave v prejšnjem postopku. To je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, ki je tudi pravilno ugotovilo, da je to elektronsko sporočilo tožnica sama prejela dne 28. 3. 2019 in tako v zvezi z njim predlog za obnovo postopka niti ni pravočasen (prvi odstavek 396. člena ZPP, točka 6). Prav tako je tožničin predlog za obnovo postopka, kot je nadalje pravilno ugotovilo in pojasnilo sodišče prve stopnje, prepozen za listini - sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1027/2012 z dne 26. 9. 2016 in z dne 1. 3. 2016 (A21), ki sta bila tožnici kot dolžnici vročena že med prejšnjim postopkom.

10. Kot že navedeno, je nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP lahko le dokaz, ki je obstajal v prejšnjem postopku, poleg tega se zanj zahteva še, kot je razvidno iz zakonske določbe, (da ga stranka brez svoje krivde ni mogla prej uveljaviti in) da je takšnega pomena, da bi bila lahko izdana za stranko ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. To se ugotavlja, kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje, z vzporednim obravnavanjem novih dokazov ter njihovim vplivom na vsebino odločbe o glavni stvari.²

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da listine - sklepi in druge listine iz izvršilnih postopkov sodelavcev C.C., D.D., E.E. in F.F. (ter G.G.; A25), četudi bi potrjevale dejstvo, ki ga zatrjuje tožnica, da do nepravočasnega posredovanja listin iz izvršilnih postopkov ni prišlo le pri "njenih" izvršilnih postopkih, ampak tudi pri sodelavcih, ne dokazujejo, kot prikazuje tožnica v pritožbi, da ji ni očitati krivde (naklep oziroma namen). Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju v izpodbijanem delu sklepa, da ugotovitev v prejšnjem postopku, da je tožnica zadrževala le listine v "njenih" izvršilnih postopkih, ne omogoča nasprotnega sklepanja, da tožnici zaradi zadrževanja tudi drugih listin, ki se nanašajo na sodelavce, ni očitati naklepnega (namenskega) ravnanja, pa tudi, da argumentacija glede namena tožnica v prejšnjem postopku ni temeljila le na izostanku zadrževanja listin v izvršilnih postopkih sodelavcev, ampak, kot je razvidno iz obrazložitve sodbe I Pd 526/2018 z dne 7. 12. 2018, je sodišče prve stopnje ugotovitvi o krivdi tožnice utemeljilo že s samo naravo kršitve, upoštevalo je dejstvo, da je tožnica vrsto let opravljala delo na področju sodnih izterjav. Ni le ugotovilo, da je tožnica očitana ravnanja storila naklepno, ampak celo posebno (kvalificirano) obliko naklepa, da je tožnica toženko zapeljala, da je ta v škodo tožničinih upnikov opustila pravočasen rubež plače, s tem pa je pridobila protipravno premoženjsko korist. Takšno ugotovitev in presojo, da so v ravnanju tožnice podani vsi znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, je v sodbi Pdp 147/2019 z dne 13. 6. 2019 potrdilo pritožbeno sodišče.

12. S pritožbenimi navedbami o izostanku škode in z navedbami, ki jih v predlogu za obnovo postopka tožnica ni podala in se nanašajo na upoštevanje predloženih sklepov in drugih listin iz izvršilnih postopkov sodelavcev v povezavi z izpovedjo priče A.A. v prejšnjem postopku, tožnica vnaša dvom v pravilnost in zakonitost pravnomočne odločbe o glavni stvari, kar ni predmet razveljavitvenega postopka, v katerem je bil sprejet izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V razveljavitvenem postopku se ugotavlja le, ali v predlogu za obnovo postopka navedene okoliščine utemeljujejo podlago za novo pravno oblikovanje, torej ali se obnova postopka dovoli. Šele ko postane takšna odločitev, če je predlogu ugodeno, pravnomočna, odpadejo učinki odločbe o glavni stvari in so izpolnjeni pogoji za nadomestitveni postopek, v katerem se zahtevek na novo obravnava.³

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na listine o opravljenih delovnih nalogah (A14-A18, A20, A28-A30, A37), s katerimi tožnica dokazuje velik obseg dela pri toženki. S tem ne more izpodbiti ugotovitve o krivdi, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ki je prav tako pravilno izpostavilo, da se listine niti ne nanašajo na (neposredni) čas pred odpovedjo, ampak pričajo o delu tožnice v preteklih letih. Kot velja za listini - sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1027/2012 z dne 26. 9. 2016 in z dne 1. 3. 2016, izvidi, na katere se sklicuje tožnica (A22, A31; v pritožbi sicer omenja izvide, ki jih je predložila v prejšnjem postopku), niso dokazi, ki bi ga tožnica pridobila dne 19. 7. 2019 in tako glede njih predlog za obnovo postopka ni pravočasen. V predlogu za obnovo postopka tožnica šele takrat predloženih izvidov ni utemeljila s slabim zdravstvenim stanjem med prejšnjim postopkom in na ta način izpolnila pogoja nekrivde, zato so tovrstne pritožbene navedbe kot novote neupoštevne. Ne nazadnje pa tudi za te listine velja, enako kot za listine o opravljenih delovnih nalogah, da z njimi neuspešno dokazuje, da bi bila, če bi bile te listine uporabljene v prejšnjem postopku, izdana zanjo ugodnejša odločba.

14. Pritožbena navedba, s katero se tožnica zavzema za presojo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi prestroga sankcija, po vsebini predstavlja nestrinjanje z materialnopravno presojo. Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava predloga za obnovo postopka ne more utemeljiti.⁴ Kolikor pa tožnica s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na njeno zdravstveno stanje, nakazuje na pomanjkanje poslovne in s tem pravdne sposobnosti, se s tem sklicuje na drug razlog za obnovo postopka, kot je določen v 4. točki 394. člena ZPP (če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik), pri čemer tožnica predloga za obnovo postopka ni podala s sklicevanjem na ta razlog.

15. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 163. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP (načelo uspeha v postopku); tožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške.

-------------------------------
¹ Prim. odločbi VSRS Dsp 2/2017 in VSRS II Ips 173/2016.
² Odločba VSRS II Ipd 713/2007.
³ Odločba VSRS II Ips 47/2005.
⁴ Odločba VSRS II Ips 227/2014.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VDS Sklep Pdp 758/2007
• VSL sklep II Cp 1924/2016
• VDSS sodba Psp 433/2012