<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 132/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.132.2020.1
Evidenčna številka:VDS00037468
Datum odločbe:06.07.2020
Senat:Ruža Križnar Jager (preds.), Silva Donko (poroč.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:preizkus ocene dela - zavrnitev dokaznega predloga

Jedro

Sodišče je pri presoji pravilnosti službene ocene za sporno leto res omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani v Pravilniku o službeni oceni in nikakor ne more samo nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznika k delovanju organa, saj sodišče konkretnega dela ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče običajno večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno delo ocenjevanega poznajo. Zato bi glede same vsebine ocene sodišče prve stopnje moralo preizkusiti vse postavke, ki se nanašajo na strokovnost izvajanja nalog, doseganje cilja, ravnanja s sredstvi in viri, komuniciranje in ostale kriterije iz ocenilnega lista. Posebej bi moralo preizkusiti očitke v zvezi z pomanjkljivostmi pri delu, ki so se očitali tožniku. Tožnik utemeljeno uveljavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov zahtevek, ne da bi službeno oceno preizkusilo po vsebini.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika, da se službena ocena za leto 2017 z dne 31. 1. 2018 v zvezi z odločitvijo SV MORS, RS št. ... z dne 23. 2. 2018 spremeni v odlično in podredni tožbeni zahtevek, da se službena ocena za leto 2017 z dne 31. 1. 2018 v zvezi z odločitvijo SV MORS, RS št. ... z dne 23. 2. 2018 spremeni v prav dobro. Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti vse njene stroške tega postopka. S popravnim sklepom z dne 29. 11. 2019 je bila popravljena očitna pomota v sodbi sodišča prve stopnje z dne 25. 10. 2019, da je spremenjeno leto službene ocene 2018 tako, da se pravilno glasi: „Službena ocena za leto 2017“.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik in navaja, da je pravočasno in pravilno opravičil svoj izostanek z naroka za glavno obravnavo dne 25. 10. 2019 in tudi predložil pravnomočno odločbo ZZZS, katera tožniku prepoveduje zapustitev kraja bivanja, razen za obisk zdravnika. Tožnik je zaradi navedenih zdravstvenih težav res vložil vlogo za Bpp in z odločbo Bpp 36/2019 mu je bil tudi dodeljen odvetnik A.A.. Tožnik je želel čim prej podpisati pooblastilo odvetniku, vendar pa mu je ravnanje naslovnega sodišča to preprečilo. Naslovno sodišče je namreč tožniku, že pred samim podpisom pooblastila in posledično pred tem, ko bi imenovani odvetnik v spis vložil podpisano pooblastilo, v nasprotju z zakonskimi določili, odvzelo status stranke v postopku in imenovanemu odvetniku, ki pa v predmetnem postopku ni imel nobene vloge, niti veljavnega statusa za sprejem pošiljk, pošiljati pisno dokumentacijo vezano na primer. Naslovno sodišče očitno ni seznanjeno z zakonskimi določili, da se lahko stranka v predmetnem postopku zastopa sama in da se skladno z zakonskimi določili pooblastilna razmerja sklepajo prostovoljno med upravičenci, v nobenem primeru pa jih ne more izsiliti sodišče. Upoštevajoč, da se je tožnik pravočasno in pravilno opravičil ter sodišču tudi pravočasno posredoval pripravljalno vlogo bi naslovno sodišče moralo tožniku dovoliti vrnitev v tisto stanje, ki je bilo pred zamudo, kar pa ni storilo. Naslovnemu sodišču so bile posledično znane splošne okoliščine, zaradi katerih tožnik ni mogel priti na narok, kar bi moralo upoštevati in narok dne 25. 10. 2019 preložiti. Sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Ugotovilo je, da je sicer pristojno za odločanje o zakonitosti službene ocene, ni pa pristojno službeno oceno spremeniti, ker lahko oceno poda le pristojna oseba. S takšnim stališčem je sodišče odvzelo delovnemu sodišču vse pristojnosti v delovnih sporih, saj upoštevajoč njegove trditve, le to posledično tudi ni pristojno za ponovno vzpostavitev delovnega razmerja v primeru odpovedi. Tožnik izpostavlja, da v tožbi ne zahteva, da mu naslovno sodišče določi oziroma poda službeno oceno, kot to zmotno in nepravilno povzema naslovno sodišče, ampak da izvede zaslišanje strank, med drugim tudi pristojnih ocenjevalcev in članov drugostopenjske komisije, kakor tudi, da vpogleda in upošteva vložene materialne dokaze oziroma neobstoj le teh ter nato razsodi in skladno z obstoječo zakonodajo izda sodbo. V pripravljalni vlogi z dne 18. 10. 2019 je tožnik odgovoril na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in dopolnil tožbeni zahtevek tako, da naj naslovno sodišče ugotovi, da je izpodbijana ocena nepravilna in nezakonita. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne v nadaljnjo obravnavo sodišču prve stopnje in tožniku prizna povračilo stroškov postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z neizvedbo predlaganih dokazov.

5. Sodišče prve stopnje na naroku dne 25. 10. 2019 utemeljeno ni zaslišalo tožnika, ker se naroka ni udeležil. Tožniku je bilo vabilo na narok z dne 25. 10. 2019 pravilno vročeno in ga je dejansko prejel, kar izhaja iz njegove prošnje z dne 18. 10. 2019 za preložitev naroka. V prošnji je navedel, da ima zdravstvene težave že skoraj dve leti, zato potrdila na predpisanem obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, ni predložil, predvsem, ker mu kogentne določbe ZZVZZ prepovedujejo zapustitev kraja bivanja, razen za obisk zdravnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da iz tožnikovih navedb v predlogu za preložitev naroka ne izhaja, da zaradi zdravstvenih težav tožnik ne bi mogel priti na sodišče, kot tudi ne, da ni imel časa ali možnost zagotoviti zastopanja na naroku po pooblaščencu. To velja še predvsem ob upoštevanju, da je bil tožniku z Odločbo o brezplačni pravni pomoči dodeljen odvetnik, kateremu pa tožnik ni podpisal pooblastila. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da mu je sodišče prve stopnje že pred samim podpisom pooblastila odvetniku A.A., v nasprotju z zakonom, odvzelo status stranke v postopku ter da je želel z odvetnikom podpisati pooblastilo. Odvetnik A.A. je bil tožniku dodeljen po odločbi Bpp opr. št. 158/2019 z dne 3. 7. 2019 in, kot je odvetnik sporočil sodišču, tožnik vse od 3. 7. 2019 do 25. 10. 2019, kljub večkratnim pozivom odvetnika ni podpisal pooblastila.

6. Sodišče prve stopnje je sicer izhajalo s pravilnega stališča, da materialni predpisi ne dajejo podlage za to, da sodišče samo nadomesti službeno oceno delavca, kar je tožnik zahteval s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom, ker ob presoji zakonitosti ocene lahko sodišče oceno le odpravi oziroma razveljavi ter delodajalcu naloži ponovno oceno javnega uslužbenca oziroma pripadnika slovenske vojske. Zmotno pa je ugotovilo, da je v obravnavanem primeru zaradi odsotnosti pravočasnega zahtevka tožnika za odpravo (razveljavitev) službene ocene odločitev delodajalca (službena ocena z dne 31. 1. 2018 v zvezi z odločitvijo SV MORS z dne 23. 2. 2018) postala dokončna in pravnomočna. Zahtevek za odpravo oziroma razveljavitev izpodbijane odločbe o službeni oceni je namreč vključen (kot sestavni del) v zahtevek za spremembo službene ocene v odlično oziroma prav dobro kot ga je (sicer napačno) uveljavljal tožnik. Zato ni mogoče šteti, da je službena ocena za leto 2017 postala dokončna (pravnomočna), ker tožnik ni že s tožbo postavil pravilnega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje pa je tudi napačno ugotovilo, da pravilnega tožbenega zahtevka v zvezi s službeno oceno tožnik sploh ni postavil, saj to ne drži.

7. Tožnik je namreč v pripravljalni vlogi dne 18. 10. 2019 modificiral tožbeni zahtevek tako, da je zahteval, da naslovno sodišče ugotovi, da je službena ocena za leto 2017 nepravilna in nezakonita in v ta namen predlagal zaslišanje prič, ki so ga ocenjevale. Zato se tožnik utemeljeno pritožuje, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ne da bi izvedlo zaslišanja predlaganih prič, predvsem pristojnih oseb, ki so zanj podale službeno oceno za leto 2017 in članov komisije, ki so odločale o njegovi pritožbi zoper službeno oceno. Sodišče ni preverilo pravilnosti vrednotenja po posameznih predpisanih kriterijih iz Pravilnika o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 1/2010 s spremembami) in ob upoštevanju ostalih dokazov presodilo zakonitosti podane službene ocene. Tožnik namreč trdi, da službena ocena za leto 2017, s katero je bil ocenjen, da delo opravlja „dobro“, ni pravilna in je nezakonita, ker temelji na šikaniranju ocenjevalcev.

8. Sodišče prve stopnje je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Na podlagi določbe 278. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je sodišče dolžno razloge za zavrnitev predlaganih dokazov pojasniti v dokončni odločbi. Zavrnitev dokaznega predloga namreč lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso upravičeni oziroma ustavno sprejemljivi.

9. Sodišče je pri presoji pravilnosti službene ocene za leto 2017 res omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani v Pravilniku o službeni oceni in nikakor ne more samo nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznika k delovanju organa, saj sodišče konkretnega dela ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče običajno večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno delo ocenjevanega poznajo. Zato bi glede same vsebine ocene sodišče prve stopnje moralo preizkusiti vse postavke, ki se nanašajo na strokovnost izvajanja nalog, doseganje cilja, ravnanja s sredstvi in viri, komuniciranje in ostale kriterije iz ocenilnega lista. Posebej bi moralo preizkusiti očitke v zvezi z pomanjkljivostmi pri delu, ki so se očitali tožniku. Tožnik utemeljeno uveljavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov zahtevek, ne da bi službeno oceno preizkusilo po vsebini.

10. Tožena stranka je v potrditev pravilnosti in zakonitosti ocene predlagala zaslišanje ocenjevalca (stotnika B.B. in poklovnika C.C.) in članov komisije (mag. D.D., E.E. in F.F.). Sodišče je dolžno izvesti dokaze, ki jih stranka predlaga v potrditev pravno odločilnih dejstev. Dokazno breme, da je izdana službena ocena zakonita in objektivna, je na toženi stranki, kar je dokazovala s predlaganimi pričami. Ne glede na to, da se tožnik ni udeležil obravnave in zato tudi sodišče ni izvedlo dokaza z njegovim zaslišanjem, pa bi sodišče moralo izvesti dokaze, ki so predlagani za dokazovanje zakonitosti službene ocene, ki jih je tožena stranka predlagala v odgovoru na tožbo in ponovno na prvem naroku za glavno obravnavo dne 25. 10. 2019. Predlagane dokaze je sodišče prve stopnje zavrnilo, ne da bi obrazložilo razloge. S predlaganim dokazi je tožena stranka dokazovala zakonitost službene ocene, torej pravno odločilna dejstva.

11. Glede na navedeno je pritožba tožnika utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP), saj je ugotovilo, da kršitev samo ne more odpraviti. Tako naj sodišče prve stopnje zasliši predlagane priče, ter napravi dokazno oceno o vseh izvedenih dokazih ter o zadevi odloči.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 213, 278, 287/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzMTQy