VDSS Sodba X Pdp 220/2020

Jedro

Predlagatelj v ugotovitvenem delu predloga nasprotnemu udeležencu očita kršitev tretjega odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPK), ker je bilo sindikalnemu predstavniku vabilo in gradivo na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda, sklicano spornega dne, posredovano šele na izrecni poziv sindikalnega predstavnika dva dni pred sejo. Pravilno je stališče, da nasprotni udeleženec ni kršil navedene določbe KPK, ne glede na to, da je vabilo in gradivo posredoval šele pozneje na izrecni poziv sindikalnega predstavnika.

Pravilna je presoja, da nasprotni udeleženec ni onemogočil sindikalnemu predstavniku predlagatelja pristopa na sejo. Predsednik sveta je v neformalnem razgovoru sindikalnemu predstavniku povedal, da bo predlagal zaprtje oziroma izključitev javnosti seje. O omejitvi (izključitvi) javnosti seje predsednik sveta zavoda sam ni pristojen odločiti. Ker sindikalni predstavnik sploh ni pristopil na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda spornega dne, mu nasprotni udeleženec ni onemogočil prisotnosti na tej seji. Zato ni podana kršitev tretjega odstavka 4. člena KPK.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj je dolžan v 15 dneh od vročitve sodbe nasprotnemu udeležencu povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 931,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila, svoje stroške pritožbe pa krije sam.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da se ugotovi kršitev tretjega odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, s tem:

- ko je bilo sindikalnemu predstavniku vabilo in gradivo za skupno izredno sejo sveta zavoda (26. seja) in strokovnega sveta zavoda (16. seja), sklicano za dne 17. 4. 2019, posredovano šele na izrecni poziv sindikalnega predstavnika dne 15. 4. 2019;

- ko je predsednik sveta zavoda sindikalnemu predstavniku dne 17. 4. 2019 onemogočil prisotnost oziroma odrekel pravico do prisotnosti na skupni izredni seji sveta zavoda (26. seja) in strokovnega sveta zavoda (16. seja);

- ko je bila sindikalnemu predstavniku dne 23. 1. 2020 na 33. seji sveta zavoda onemogočena prisotnost na seji v delu, ko je svet obravnaval oziroma podajal predhodno mnenje v zvezi z javnim razpisom za prosto delovno mesto ravnatelja nasprotnega udeleženca.

Zavrnilo je tudi predlog, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da sindikalnemu predstavniku vroča gradiva za vse seje sveta zavoda sočasno s posredovanjem gradiva drugim članom sveta in da se sindikalnemu predstavniku omogoči udeležba na vseh sejah sveta zavoda.

Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške v znesku 2.447,08 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlogu ugodi in pravdne stroške naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu. Navaja, da sodišče prve stopnje ni razmejilo pravice do aktivnega sodelovanja od pasivnega sodelovanja, ki se izraža v pravici sindikalnega predstavnika, da prisostvuje sejam sveta javnega zavoda. Ta pravica ni omejena ali pogojena s tematiko, ki je predmet obravnave na seji. Po tretjem odstavku 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 45/1994 in nasl. - v nadaljevanju: KPK) in razlagi Odbora za razlago te določbe je sindikalnemu predstavniku pravica do pasivnega sodelovanja zagotovljena na vseh sejah zavoda. Sindikalni predstavnik je upravičen prisostvovati na seji tudi takrat, ko svet zavoda daje predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja. Stališče sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan sindikatu posredovati gradiva le za določene seje in da je prisotnost sindikalnega predstavnika omejena na določene primere, pomeni izvotlitev pravice do sodelovanja predstavnika predlagatelja na sejah sveta zavoda. To pravico sodišče razlaga na način, ki ni skladen z jezikovno in namensko razlago tretjega odstavka 4. člena KPK. Sodišče ne pojasni, v čem bi bilo posredovanje gradiva sindikalnemu predstavniku in njegovo sodelovanje na sejah sveta zavoda v nasprotju z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP- 1). Ta zakon ne prepoveduje kakršnekoli obdelave osebnih podatkov. Ni zakonskih ovir, da se sindikalni predstavnik seznani z določenimi osebnimi podatki kandidatov za ravnatelja javnega zavoda. Obveznost varovanja osebnih podatkov kandidatov ne onemogoča udeležbe sindikalnemu predstavniku, ki mu to pravico izrecno priznava KPK. Nasprotni udeleženec je kršil tretji odstavek 4. člena KPK, ker je moral sindikalni predstavnik pozvati predsednika sveta zavoda k posredovanju vabila in gradiva za sejo. Obveznost posredovanja vseh gradiv za seje sveta zavoda je namenjena temu, da se vabljeni seznanijo s tematiko in se na seje ustrezno pripravijo. Stališče sodišča, da lahko sindikalni predstavnik prejme gradivo kadarkoli pred sejo in da mora k predložitvi gradiva celo pozvati nasprotnega udeleženca, nasprotuje namenu navedene določbe KPK. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje pritožba. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so se na skupni izredni seji dne 17. 4. 2019 svetu zavoda in strokovnemu svetu zavoda predstavili kandidati za novega ravnatelja zavoda, na seji dne 23. 1. 2020 pa je svet zavoda obravnaval oziroma podal predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja. Na sejah so bili opravljeni razgovori s kandidati, sprejelo se je predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja. Sindikalni predstavnik ni pristopil na skupno izredno sejo. Svet zavoda je na seji 23. 1. 2020 sprejel sklep, da izključi javnost glede obravnave in podaje predhodnega mnenja k imenovanju ravnatelja. Sindikalni predstavnik je moral sejo zapustiti in mu prisotnost v tem delu seje ni bila omogočena.

7. Predlagatelj v ugotovitvenem delu predloga nasprotnemu udeležencu očita kršitev tretjega odstavka 4. člena KPK, ker je bilo sindikalnemu predstavniku vabilo in gradivo na skupno izredno sejo sveta zavoda (26. seja) in strokovnega sveta zavoda (16. seja), sklicano za dne 17. 4. 2019, posredovano šele na izrecni poziv sindikalnega predstavnika dva dni pred sejo. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni kršil navedene določbe KPK, ne glede na to, da je vabilo in gradivo posredoval šele pozneje na izrecni poziv sindikalnega predstavnika. Po tretjem odstavku 4. člena KPK direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe vročajo sindikatu gradiva za seje vseh organov zavoda in omogočajo sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. KPK ne vsebuje podrobnejših določb glede vročanja gradiva. Ključno je, da je nasprotni udeleženec gradivo vročil predlagatelju pred sejo, kdaj in na čigavo pobudo je to storil, pa za odločitev ni bistvenega pomena. Ni pomembno niti sklicevanje pritožbe na Poslovnik o delu sveta zavoda (B1 – v nadaljevanju: Poslovnik) v delu, ki ureja vročanje vabil članom sveta, saj se ta določba ne uporablja za vročanje gradiva sindikalnemu predstavniku predlagatelja.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno presodilo, da nasprotni udeleženec ni onemogočil sindikalnemu predstavniku predlagatelja pristopa na sejo. Predsednik sveta je v neformalnem razgovoru pred operno hišo sindikalnemu predstavniku povedal, da bo predlagal zaprtje oziroma izključitev javnosti seje. O omejitvi (izključitvi) javnosti seje predsednik sveta zavoda sam ni pristojen odločiti. Ker sindikalni predstavnik sploh ni pristopil na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda dne 17. 4. 2019, mu nasprotni udeleženec ni onemogočil prisotnosti na tej seji. Zato ni podana kršitev tretjega odstavka 4. člena KPK.

9. Pritrditi je treba tudi presoji sodišča prve stopnje, da ni podana kršitev tretjega odstavka 4. člena KPK s tem, ko je bila sindikalnemu predstavniku dne 23. 1. 2020 na 33. seji sveta zavoda onemogočena prisotnost na seji pri obravnavi in odločanju o predhodnem mnenju sveta v postopku za imenovanje ravnatelja nasprotnega udeleženca. Odbor za razlago KPK je na seji dne 13. 1. 2010 v zvezi s tretjim odstavkom 4. člena KPK sprejel Razlago KPK (Ur. l. RS, št. 22/2010), po kateri se za sodelovanje šteje tudi prisotnost sindikalnih predstavnikov na sejah. Vendar pa je nasprotni udeleženec sindikalnega predstavnika vabil na sejo in mu tudi omogočil prisotnost na seji. Omejil jo je le pri obravnavi zadnje točke dnevnega reda - dajanju predhodnega mnenja k imenovanju direktorja. V okviru te pristojnosti se svetu zavoda zagotavlja vpliv na upravljanje nasprotnega udeleženca. Zaposleni pravico do sodelovanja pri upravljanju zavoda uresničujejo prek voljenih predstavnikov v svetu zavoda na podlagi prvega odstavka 42. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK; Ur. l. RS, št. 96/02 in nasl.), medtem ko sindikat pri dajanju predhodnega mnenja k imenovanju ravnatelja, ki je v izključni pristojnosti sveta zavoda, ne sodeluje. Ob tem je treba upoštevati tudi določbo 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), po kateri je nasprotni udeleženec v izbirnem postopku dolžan varovati osebno tajnost kandidatov za delovno mesto ravnatelja tako, da tretji osebi oziroma sindikatu, ki v tem postopku ne sodeluje, ne posreduje oziroma razkrije njihovih osebnih podatkov. Ne gre za to, da bi bila lahko ureditev v tretjem odstavku 4. člena KPK manj ugodna za kandidate, ki so se prijavili za delovno mesto ravnatelja, ali celo v nasprotju z zakonskimi predpisi o varstvu osebnih podatkov, temveč da podatki o kandidatih, o katerih se je razpravljalo na seji sveta zavoda, niso potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti (203. člen ZDR-1). Upoštevaje navedeno je Svet zavoda skladno z 2. členom Poslovnika lahko omejil javnost tega dela seje, ne da bi s tem kršil tretji odstavek 4. člena KPK. Zato predlagatelj v pritožbi neutemeljeno vztraja, da bi moral nasprotni udeleženec omogočiti njegovemu sindikalnemu predstavniku pasivno sodelovanje oziroma prisotnost na seji zavoda 23. 1. 2020.

10. Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje o zavrnitvi dajatvenega dela zahtevka na podlagi prvega odstavka 311. člena ZPP. Po tej določbi sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Skladno z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) se v postopku o delovnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določano drugače. ZDSS-1 v drugem odstavku 53. člena določa, da lahko sodišče v primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka (to je takrat, ko ugotovi kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe) glede na naravo razmerja na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti. ZDSS-1 tako predvideva odločitev sodišča v kolektivnem delovnem sporu, ko predlagatelj ob zahtevku za ugotovitev kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe postavi tudi dajatveni zahtevek, da se nasprotnemu udeležencu naloži izpolnitev določene obveznosti. Zato se v obravnavanem primeru 311. člen ZPP ne uporablja. Ugotovitveni in dajatveni zahtevek iz 53. člena ZDSS-1 sta v neposredni medsebojni povezavi. Navedeno se kaže v zakonski ureditvi, ki ugoditev dajatvenemu zahtevku predvideva le ob ugoditvi ugotovitvenemu zahtevku. Ker sodišče ni ugotovilo kršitve pravice iz kolektivne pogodbe in ni ugodilo ugotovitvenemu zahtevku, je treba posledično zavrniti tudi dajatveni zahtevek. Zlasti zato, ker v obravnavani zadevi dajatveni zahtevek ni v neposredni zvezi z zahtevkom za ugotovitev kršitev KPK, ampak se z njim le na splošno uveljavlja izpolnjevanje v KPK določenih obveznosti, ki jih ima nasprotni udeleženec do predlagatelja, in je že iz tega razloga neutemeljen. Odločitev o zavrnitvi dajatvenega zahtevka je torej materialno pravno pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbe, nasprotnemu udeležencu pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo – 1.250 točk, 2 % od 1.000 točk in 1% od 250 točk za materialne stroške, 22 % DDV, kar znaša 931,47 EUR (prvi odstavek 154. člena, 155. in 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 22/2004
• VDSS Sklep X Pdp 97/2020
• VDSS sodba X Pdp 95/2011