<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 285/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.285.2020
Evidenčna številka:VDS00037467
Datum odločbe:13.07.2020
Senat:Silve Donko (preds.), Ruže Križnar Jager (poroč.), mag. Tanje Pustovrh Pirnat
Področje:DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga - obročno plačilo sodne takse

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, ne v celoti niti delno, zato je v tem obsegu pritožba neutemeljena. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je treba pri odločanju o predlogu za obročno odplačevanje plačila sodne takse v primerih, ko sicer pogoji za oprostitev plačila sodne takse (v celoti ali delno) niso izpolnjeni, upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnosti toženca za takojšnje plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se glasi:

„I. Predlogu tožene stranke za obročno plačilo sodne takse se ugodi in se plačilni nalog z dne 18. 2. 2020 za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo opr. št. I Pd 1271/2018 z dne 6. 1. 2020, razveljavi, toženi stranki pa se odobri obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo v 12 (dvanajstih) mesečnih obrokih.

II. Tožena stranka je dolžna sodno takso za pritožbo zoper sodbo v znesku 3.910,00 EUR plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 325,83 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic na št. ...s, in sicer prvi obrok zapade v plačilo v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, naslednjih enajst obrokov pa vsakega 15. dne v mesecu v nadaljnjih zaporednih mesecih.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke z dne 27. 2. 2020 za oprostitev plačila sodne takse v celoti ali delno, za odlog plačila sodne takse in za obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse v celoti ali delno, oziroma podredno, da odloži plačilo sodne takse oziroma določi obročno odplačevanje sodne takse v 12 obrokih, ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog tožene stranke z dne 27. 2. 2020 za oprostitev plačila sodne takse, za odlog plačila oziroma za obročno plačilo sodne takse, nepravilen in nezakonit. Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da se pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje po ustaljeni sodni praksi VS RS, ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč, presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Ur. l. RS, št. 96/04 in nadalj.) in z njim v zvezi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre; Ur. l. RS, št. 61/10 in nadalj.) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/10 in nadalj.). Vendar pa so navedeni kriteriji določeni zgolj za oprostitev plačila sodne takse v celoti, pri delni oprostitvi oziroma pri obročnem plačilu sodne takse pa mora sodišče upoštevati tudi celotno relevantno dejansko stanje. Tudi če ni pogojev za popolno taksno oprostitev po 11. členu Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl. - ZST-1), bi moralo sodišče v konkretnem primeru pri odločanju glede delne oprostitve oziroma obročnega odplačevanja upoštevati, da je odmerjena taksa v visokem znesku 3.910,00 EUR, da mesečni dohodki toženca in njegove žene skupaj znašajo 1.662,24 EUR (tj. na osebo 831,12 EUR), da ima premoženje večje vrednosti le žena toženca, in sicer zgolj stanovanjsko hišo, v kateri v enem delu živi toženec z ženo, v drugem pa v svojem gospodinjstvu toženčev sin. Pritožba še navaja, da gre nesporno za nepremičnino, od katere toženčeva žena ne more pridobivati dodatnega dohodka in da imajo za predmetno nepremičnino toženec, njegova žena in sin tudi kredite. Glede na nizke mesečne tekoče dohodke toženca in njegove žene bi sodišče moralo zaključiti, ob upoštevanju višine sodne takse, da bi težko v celoti plačal odmerjeno sodno takso. Sodišče prve stopnje bi ga moralo vsaj delno oprostiti plačila sodne takse oziroma najmanj odločiti, da je predmetno sodno takso dolžan plačati v 12 mesečnih obrokih. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep z dne 5. 3. 2020 spremeni tako, da ugodi oprostitvi plačila sodne takse v celoti ali delno, oziroma podredno, da odloži plačilo sodne takse oziroma določi obročno odplačevanje sodne takse, ali pa sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih izrecno uveljavlja pritožba. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je deloma napačno uporabilo materialno pravo in zato neutemeljeno zavrnilo predlog toženca v celoti.

5. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o predlogu toženca za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks pravilno oprlo na določbo 11. člena ZST-1, ki določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se za presojo upravičenosti do popolne oziroma delne oprostitve, odlog plačila oziroma obročno plačilo sodnih taks smiselno uporabljajo merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre ter ZUPJS.

6. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ta je v času odločanja znašal 402,18 EUR - prvi odstavek 8. člena ZSVarPre). Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje mesečni povprečni dohodek na člana družine tožene stranke znaša 831,12 EUR (7., 8., 11. točka obrazložitve sklepa) in presega mejo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka 804,36 EUR (402,18 EUR x 2). Osnovni znesek minimalnega dohodka je, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa, od 1. 7. 2016 znašal 385,05 EUR, od 1. 8. 2019 dalje pa 402,18 EUR. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno upoštevalo določbo 27. člena ZSVarPre, po katerem prosilec za oprostitev plačila sodnih taks do oprostitve ni upravičen, če njegovo premoženje oziroma premoženje njegove družine dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 19.304,64 EUR (upoštevajoč minimalni dohodek v višini 402,18 EUR). Za obravnavni primer pa je glede toženca pravilno ugotovilo, da vrednost premoženja toženca presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 18.852,00 EUR, ob upoštevanju vrednosti nepremičnin v lasti zakonca toženca A.A., ki znaša 137.889,62 EUR. Na tej podlagi je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse.

7. Sodišče prve stopnje prav tako ni ugodilo predlogu toženca za delno oprostitev plačila sodne takse, odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse. Svojo odločitev je utemeljilo z navedbami, da ima toženec sicer res povprečni prihodek v višini 831,12 EUR mesečno, ima pa nepremičnine parcele ident. št...., ident. št. ..., ident. št. ... v skupni vrednosti 5.881,00 EUR, ki po vrednosti presega znesek sodne takse. Na teh parcelah se, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne nahaja stavba z ident. št. ..., v kateri toženec prebiva z zakoncem in ima prijavljeno stalno prebivališče.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, ne v celoti niti delno, zato je v tem obsegu pritožba neutemeljena. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je treba pri odločanju o predlogu za obročno odplačevanje plačila sodne takse v primerih, ko sicer pogoji za oprostitev plačila sodne takse (v celoti ali delno) niso izpolnjeni, upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnosti toženca za takojšnje plačilo sodne takse. Toženčevi mesečni prihodki oziroma dohodki na družinskega člana so razmeroma nizki in le v manjšem znesku (za manj kot 30,00 EUR) presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se v skladu z uveljavljeno sodno prakso kreditne obveznosti prosilca za oprostitev plačila sodnih taks sicer ne upoštevajo pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka. Tudi te obveznosti pa vplivajo na toženčeve možnosti takojšnjega plačila takse (toženec in njegova žena, kot izhaja iz predloga, plačujeta kredite v zneskih 164,32 EUR in 328,62 EUR za adaptacijo stanovanjske hiše, v kateri prebivata, ki je v lasti toženčeve žene, ki je tudi lastnica parcel, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da po vrednosti 5.881,00 EUR presegajo znesek sodne takse). Bistveno pa je, da gre v obravnavanem primeru za sodno takso za pritožbo, ki je zelo visoka in znaša 3.910,00 EUR, tako da bi jo toženec težko plačal v enkratnem znesku, zlasti glede na nizke dohodke toženca in njegove žene, tudi če se ne upoštevajo njegove kreditne obveznosti iz naslova hipotekarnega kredita. Ker bi bilo takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo po oceni pritožbenega sodišča preveliko breme za toženca, je pritožba delno utemeljena in so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse v smislu določb 11. člena ZST-1 . S tem v zvezi pritožbeno sodišče opozarja na določbe petega odstavka 13. člena ZST-1, ki določa, da v primeru, če stranka, ki ji je bilo odobreno obročno plačilo takse, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki.

9. Ker so v navedenem obsegu delno podani s pritožbo uveljavljeni razlogi, oziroma razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in delno spremenilo izpodbijani sklep tako, kot izhaja iz izreka sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13.
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 13, 13/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzMTE0