VDSS Sklep Pdp 132/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje prošnji tožnika za preložitev naroka utemeljeno ni ugodilo. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter v zadevi meritorno odločilo. Sodišče je tožnika v vabilu na narok opozorilo na zakonite posledice izostanka. V drugem odstavku 115. člena ZPP je določeno, da če stranka, zakonit zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da iz odločbe ZZZS ne izhaja, da je bolezen tožnika nenadna in nepredvidljiva, zato bi moral tožnik predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 11. 11. 2019.

2. Zoper sklep vlaga tožnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, zlasti pa zaradi kršitev po 3., 8. in 14. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter skladno s 116. členom ZPP dovoli vrnitev v tisto stanje, ki je bilo pred zamudo (predhodni preizkus skladno z določili 274. člena ZPP) in razveljavi vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. V pritožbi navaja, da je tožnik pravočasno in pravilno opravičil svoj izostanek z naroka glavne obravnave dne 25. 10. 2019. Naslovno sodišče je obvestil, da ima zdravstvene težave že skoraj dve leti (v tem času je imel tri operacije), kar mu je onemogočalo udeležbo na naroku. Sodišče je brez potrebnega medicinskega znanja tožnikovo pravočasno in pravilno opravičilo z dokazili zavrnilo, s tem pa je stranki vzelo status stranke v postopku in ji posledično onemogočilo sodelovanje v postopku. Narok dne 2. 10. 2019 se je kot že navedeno, preložil na podlagi opravičila osebe, ki v predmetnem postopku sploh ni bila stranka postopka, ko pa se je dejanska stranka v postopku opravičila zaradi neprekinjenega slabega zdravstvenega stanja in temu opravičilu priložila tudi pravnomočno odločbo ZZZS, sodišče naroka ni preklicalo. Iz pravnomočne odločbe ZZZS izhaja datum nastopa bolniškega staleža. Sodišče bi za presojo medicinskih podatkov moralo angažirati ustreznega izvedenca, ter bi moralo upoštevati odločbo ZZZS, ki tožniku prepoveduje zapustitev kraja bivanja, razen za obisk zdravnika. Kogentne določbe so za tožnika zavezujoče, zato se ni udeležil naroka. Prav tako je naslovno sodišče o razpisu naroka obveščalo odvetnika A.A., čeprav ni imel pooblastila tožnika ter mu je pošiljalo pisno dokumentacijo, vezano na spor. Na podlagi vloge odvetnika, ki pa ni imel pooblastila tožnika, je sodišče razpisan narok dne 2. 10. 2019 preklicalo ter določilo nov datum, kar pa predstavlja zlorabo procesnega vodstva naslovnega sodišča. Sodišče bi moralo, skladno s procesnim vodstvom, ves čas postopka prava neuki stranki (tožniku) nuditi zakonsko določeno pomoč, saj je bil tožnik v postopku brez odvetnika. Odvetnik A.A. ni predlagal svoje razrešitve v konkretnem postopku Bpp, ampak je prvostopenjsko sodišče prosil za podaljšanje roka, o čemer pa sodišče prve stopnje ni nikoli odločalo. Upoštevajoč, da je tožnik pravočasno in pravilno opravičil izostanek z naroka in je sodišču tudi pravočasno posredoval pripravljalno vlogo, tožnik meni, da so podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določbo 116. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami: ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 11. 11. 2019. Zakon o pravdnem postopku v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče na predlog stranke dovoli, da določeno pravdno dejanje opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Predlog mora stranka vložiti v 15-ih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je to izvedela. Tožnik je sicer pravočasno podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Vzroki, ki jih navaja tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, tudi po stališču pritožbenega sodišča, niso upravičeni vzroki v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz tožnikovih navedb ne izhaja, da zaradi zdravstvenih težav ne bi mogel priti na sodišče, kakor tudi ne, da ni imel časa ali možnosti zagotoviti si zastopanje na naroku po pooblaščencu. Sodišče prve stopnje je tožniku dne 27. 8. 2019 vročilo vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Hkrati je sodišče odvetnika A.A., ki je bil z odločbo Bpp 158/2019 z dne 3. 7. 2019 dodeljen tožniku za nudenje brezplačne pravne pomoči, pozvalo, da v roku 8 dni predloži pooblastilo tožnika za zastopanje v tej zadevi. Odvetnik je z vlogo z dne 30. 8. 2014 prosil za podaljšanje roka za predložitev pooblastila tožnika, ker mu ga tožnik še ni podpisal in je komunikacija z njim otežena. Odvetnik pooblastila vse do naroka 25. 10. 2019 ni predložil, niti ni pristopil na narok. V drugi sporni zadevi opr. št. I Pd 821/2017 je bil odvetnik A.A. razrešen nudenja brezplačne pravne pomoči tožniku, ker je odvetnik dne 1. 10. 2019 sodišče obvestil, da s tožnikom ni mogel vzpostaviti kontakta, kljub temu da mu je večkrat posredoval dopise po pošti in po elektronski pošti. Tožnik je vabilo za narok z dne 25. 10. 2019 in za njegovo zaslišanje prejel, kar je razvidno iz povratnice z dne 23. 9. 2018 in dopisa tožnika (opravičilo in predlog za odlog) z dne 18. 10. 2019. V opravičilu in predlogu za odlog je tožnik predlagal sodišču preložitev naroka, ker mu odločba ZZZS prepoveduje odhod iz kraja bivanja in bi kršitev tega določila pomenila zanj izgubo službe. Tožnik pri osebnem zdravniku ni pridobil zdravniškega potrdila na predpisanem obrazcu in ga ni predložil sodišču. Preložitev naroka je predlagal vsaj za tri mesece. Sodišče je štelo, da ni upravičenega vzroka za preložitev naroka, zato je sklenilo, da se narok opravi v odsotnosti tožnika.

7. Sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča prošnji tožnika za preložitev naroka utemeljeno ni ugodilo. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter v zadevi meritorno odločilo. Sodišče je tožnika v vabilu na narok opozorilo na zakonite posledice izostanka. V drugem odstavku 115. člena ZPP je določeno, da če stranka, zakonit zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da iz odločbe ZZZS ne izhaja, da je bolezen tožnika nenadna in nepredvidljiva, zato bi moral tožnik predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom.

8. Sicer pa tožnik tudi ni navedel upravičenih razlogov, da ni mogel pravočasno pooblastiti odvetnika za zastopanje na naroku. Z odločbo Bpp opr. št. 158/2019 z dne 3. 7. 2019 je bil za nudenje brezplačne pravne pomoči tožniku dodeljen odvetnik A.A., ki je dne 1. 10. 2019 obvestil sodišče, da s tožnikom ni mogel vzpostaviti kontakta, kljub večkratnemu posredovanju dopisov po pošti in večkratnim posredovanjem elektronskih sporočil, ter da mu tožnik ni podpisal pooblastila za zastopanje. Navedeno kaže, da je bil razlog, da tožniku ni bila zagotovljena pravna pomoč, na strani tožnika, zato neutemeljeno očita sodišču procesne kršitve.

9. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zavzelo pravilno stališče, da je vzrok za zamudo upravičen le v primeru, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.

10. Ker niso podani v pritožbi uveljavljeni razlogi, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločalo, ker niso bili priglašeni.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 40/2017
• VDSS Sklep Psp 331/2019
• VSL sklep I Cpg 293/2011