VDSS Sklep Pdp 253/2020

Jedro

Tožnik je bil v osnovnem strokovnem usposabljanja za vojaka od 5. 3. 2010 do 23. 4. 2010. Delovno razmerje mu je prenehalo 21. 6. 2016 - v posledici dveh zaporednih negativnih službenih ocen. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstva, da je od zaključka usposabljanja do prenehanja delovnega razmerja minilo več kot dve leti, presodilo, da je tožena stranka tožniku s sklepom z dne 11. 4. 2016 (v zvezi s sklepom z dne 9. 6. 2016) neutemeljeno naložila povračilo sorazmernega dela stroškov osnovnega strokovnega usposabljanja za vojaka v višini 1.145,72 EUR, izračunani do 31. 3. 2016. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 7. člen Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju tožene stranke, po katerem morajo pripadniki Slovenske vojske po končanem usposabljanju ostati v delovnem razmerju najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta. Ker je bilo to v tožnikovem primeru podano, je tožnika razbremenilo povračila stroškov navedenega usposabljanja.

Iz sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 158/2016 z dne 12. 5. 2020 (ki upošteva odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-82/17-14 z dne 9. 4. 2020, ki je odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo) pa izhaja stališče, da je povrnitev stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja v celoti urejena v drugem odstavku 93. člena ZObr, tako da uporaba 7. člena pravilnika tožene stranke ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa razsodilo, da sta odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 6. 2016 v delu, v katerem je tožena stranka potrdila 5. točko ugotovitvenega sklepa št. ... z dne 11. 4. 2016, ter ugotovitveni sklep ... z dne 11. 4. 2016 v 5 točki, nezakonita in se v tem delu razveljavita. V II. točki izreka sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na presojo službene ocene ter na prenehanje delovnega razmerja, v III. točki izreka sodbe pa je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 304,32 EUR stroškov postopka.

2. Zoper takšno odločitev sta se pritožili obe stranki, in sicer tožena stranka zoper I. točko izreka, tožnik pa zoper II. in III. točko izreka. Pritožbeno sodišče je s sklepom z dne 28. 3. 2018 postopek glede pritožbe tožene stranke prekinilo, pritožbi tožnika pa ugodilo tako, da je sodbo v II. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče ponovno izdalo zavrnilno sodbo, pritožbeno sodišče pa je 4. 6. 2020 sprejelo sklep, da se prekinjeni postopek nadaljuje, tako da je predmet presoje pritožbenega sodišča le še odločitev o pritožbi tožene stranke zoper I. točko izreka sklepa.

3. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja, da je tožniku z izpodbijanimi deli dveh sklepov utemeljeno naložila povrnitev sorazmernega dela stroškov usposabljanja. Sodišče je zmotno uporabilo 93. člen ZObr. Odločilno je, da je bil tožnik v delovnem razmerju krajši čas, kot se je zavezal s pogodbo o zaposlitvi, ki mu je bila predčasno odpovedana zaradi krivdnih razlogov na njegovi strani. Ni res, da je Pravilnik o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS podrobneje uredil vprašanje povrnitve stroškov. Določbe pravilnika, ki so v nasprotju z jasno določbo zakona, se ne smejo upoštevati. Vrhovno sodišče je na Ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 93. člena ZObr - sklep VIII Ips 158/2016 z dne 7. 3. 2017 o prekinitvi revizijskega postopka.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Tožnik je bil v osnovnem strokovnem usposabljanja za vojaka od 5. 3. 2010 do 23. 4. 2010. Delovno razmerje mu je prenehalo 21. 6. 2016 – v posledici dveh zaporednih negativnih službenih ocen. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstva, da je od zaključka usposabljanja do prenehanja delovnega razmerja minilo več kot dve leti, presodilo, da je tožena stranka tožniku s sklepom z dne 11. 4. 2016 (v zvezi s sklepom z dne 9. 6. 2016) neutemeljeno naložila povračilo sorazmernega dela stroškov osnovnega strokovnega usposabljanja za vojaka v višini 1.145,72 EUR, izračunani do 31. 3. 2016. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 7. člen Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju tožene stranke, po katerem morajo pripadniki Slovenske vojske po končanem usposabljanju ostati v delovnem razmerju najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta. Ker je bilo to v tožnikovem primeru podano, je tožnika razbremenilo povračila stroškov navedenega usposabljanja.

8. Iz sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 158/2016 z dne 12. 5. 2020 (ki upošteva odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-82/17-14 z dne 9. 4. 2020, ki je odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo) pa izhaja stališče, da je povrnitev stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja v celoti urejena v drugem odstavku 93. člena ZObr, tako da uporaba 7. člena pravilnika tožene stranke ne pride v poštev. Ta namreč ne določa, koliko časa mora pripadnik stalne sestave ostati v delovnem razmerju, da mu ni treba povrniti sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, temveč to določa le glede drugih oblik izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja.

9. Po drugem odstavku 93. člena ZObr lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmeren del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če je pogodbo odpovedal pred iztekom desetih let. Sorazmeren del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja mora vrniti tudi pripadnik stalne sestave, ki predčasno enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi iz osmega odstavka prejšnjega člena. Sorazmeren del stroškov osnovnega vojaškega strokovnega izobraževanja in usposabljanja mora vrniti tudi pripadnik, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen oziroma nedoločen čas, pa mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnih razlogov.

10. Pritožba torej v zvezi z navedeno določbo utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno sploh ni uporabilo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da samo dopolni dejansko stanje in ponovno odloči o zadevi. Tožnik namreč naloženega povračila stroškov usposabljanja ni izpodbijal le po temelju, ampak tudi po višini. Ker je sodišče prve stopnje v prvotnem postopku izpodbijana dela sklepov tožene stranke razveljavilo že po temelju, se z višino povračila sploh še ni ukvarjalo, kar pa ne more biti prvič presojano šele na pritožbeni stopnji.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 685/2019
• VDSS Sodba Pdp 690/2018
• VSRS Sklep VIII DoR 45/2018