<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 329/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.329.2020
Evidenčna številka:VDS00040820
Datum odločbe:09.09.2020
Senat:Silva Donko (preds.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat (poroč.), Ruža Križnar Jager
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - možnost obravnavanja pred sodiščem

Jedro

Odločitev, da se predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja toženke ne izvede, je sodišče prve stopnje utemeljilo v izpodbijani sodbi; navedlo je, da se direktor toženke naroka ni udeležil zaradi bolezni, da pa so bila bistvena dejstva že ugotovljena, predvsem iz izpovedi druge priče. Tako navedeni razlogi za zavrnitev dokaznega predloga (da so bistvena dejstva že ugotovljena) pomenijo vnaprejšnjo dokazno oceno in niso zakoniti. To še toliko bolj velja v primeru dokaza z zaslišanjem strank. Kdaj sodišču ni treba zaslišati obeh pravdnih strank, določa 258. člen ZPP: - če osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva; - če zaslišanje ene stranke ni mogoče (prvi odstavek) ali - če stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek; v primeru neupravičene odsotnosti z zaslišanja). Sodišče prve stopnje nobenega od teh razlogov, ki bi utemeljevali, da se zasliši le ena pravdna stranka, ni ugotovilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnico in toženko, ni prenehala veljati dne 9. 8. 2018, temveč še vedno velja; šteje se, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas (točka I izreka). Toženki je naložilo, da tožnico pozove na delo (točka II izreka); jo za čas od 10. 8. 2019 do poziva na delo prijavi v obvezna zavarovanja; ji izplača mesečno bruto plačo, ki bi jo prejela, če bi delala, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v prihodnjem mesecu do plačila (točka III izreka) in ji plača pravdne stroške v višini 564,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka IV izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji, ali odprtje nove poslovalnice predstavlja začasno povečan obseg dela. Ob odprtju nove poslovalnice ni jasno, kakšen bo dejanski obseg poslovanja in kakšna bo dejanska potreba po delavcih. O tem sta izpovedali priči A.A. in B.B.. Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 25/2009 zavzelo stališče, da poskus osvajanja novega trga predstavlja začasno povečan obseg dela. Toženka je le nedosledno uporabila zakonsko besedilo, vendar je imela zakonit razlog za zaposlovanje za določen čas. Tožnica je bila s tem seznanjena. Toženka je sodišču prve stopnje za primer ugotovitve nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas predlagala sodno razvezo, v utemeljitev predloga je navedla tako subjektivne kot objektivne razloge in predlagala izvedbo dokazov, predvsem dokaza z zaslišanjem direktorja. Sodišče prve stopnje glede objektivnih razlogov ni upoštevalo navedb toženke o optimizaciji maloprodaje v gorenjski regiji in zaprtju poslovalnic. O tem je izpovedala priča A.A.. Toženka tožnice ne more razporediti v katerokoli poslovalnico, v primeru spremembe kraja opravljanja dela se spremeni pogodba o zaposlitvi. Glede subjektivnih razlogov je sodišče prve stopnje toženki očitalo, da jih ni dokazala, pri čemer z njene strani predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja ni izvedlo. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Niso bili podani razlogi, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo le eno pravdno stranko. Direktor toženke je z naroka za glavno obravnavo izostal zaradi bolezni. Toženka je pri izvedbi dokaza vztrajala. Tožnica je prejemala nadomestilo za čas brezposelnosti, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo pri odločanju o reparaciji. Toženka s prejemanjem nadomestila ni bila seznanjena, tožnica je na vprašanje, ali je zaposlena po prenehanju delovnega razmerja, odgovorila le, da išče novo zaposlitev. Seznanila se je s prejemom odločbe Zavoda RS za zaposlovanje dne 1. 6. 2020, kar je bilo po koncu glavne obravnave. Prejemanje nadomestila je dejstvo, ki ga toženka brez svoje krivde ni mogla navesti pravočasno. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podrejeno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oboje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženke. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito. Predlog za sodno razvezo je utemeljeno zavrnilo, toženka se neutemeljeno sklicuje na porušen odnos med pravdnima strankama. Pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podala navedb glede prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti. Tožnici je že izplačala 3.848,22 EUR, kar vključuje razliko v nadomestilu plače in sorazmerni del regresa za letni dopust. Ker je izpodbijano sodbo že izvršila, nima pravnega interesa za pritožbo. Tožnica delo opravlja v poslovalnici v C., toženka ji je podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sprejela. Ta pogodba sedaj med pravdnima strankama velja, tožnica je v delovnem razmerju za nedoločen čas. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem), ki jo uveljavlja toženka v pritožbi.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, in začasno povečanega obsega dela (3. in 11. alineja prvega odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013). Na podlagi 56. člena ZDR-1 je, ker toženka obstoja v prvi pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 26. 7. 2017 navedenega razloga: izvajanja projekta postavitve nove specializirane prodajalne ni dokazala, štelo, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Toženkin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1 je sodišče prve stopnje zavrnilo z utemeljitvijo, da za zatrjevano subjektivno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja (interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja) ni predložila nobenih dokazov. Takšna presoja ni pravilna oziroma je najmanj preurajenja, saj je toženka tako za navedbe o zakonitem razlogu za zaposlovanje za določen čas kot za navedbe o porušenem odnosu med pravdnima strankama kot dokaz predlagala zaslišanje direktorja (zakonitega zastopnika) D.D..

7. Sodišče prve stopnje je na prvem naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, da se zaslišijo tožnica in priče A.A., B.B. in D.D. (za katerega niti ne veljajo določbe o zaslišanju prič, ampak strank). Vse je vabilo na zaslišanje na obrazcu DVab-p (d2). Direktorja toženke na drugi narok za glavno obravnavo, na katerega je bil vabljen na zaslišanje, ni bilo, pooblaščenka toženke je njegovo odsotnost opravičila z navedbo, da je zbolel. Vztrajala je pri izvedbi dokaza in na koncu naroka odločitev sodišča prve stopnje, da predlaganega dokaza ne bo izvedlo, grajala (prvi odstavek 286.b člen ZPP). Odločitev, da predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja toženke ne izvede, je sodišče prve stopnje utemeljilo v izpodbijani sodbi; navedlo je, da se direktor toženke naroka ni udeležil zaradi bolezni, da pa so bila bistvena dejstva že ugotovljena, predvsem iz izpovedi priče A.A.. Tako navedeni razlogi za zavrnitev dokaznega predloga (da so bistvena dejstva že ugotovljena) pomenijo vnaprejšnjo dokazno oceno in niso zakoniti. To še toliko bolj velja v primeru dokaza z zaslišanjem strank. Kdaj sodišču ni treba zaslišati obeh pravdnih strank, določa 258. člen ZPP: - če osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva; - če zaslišanje ene stranke ni mogoče (prvi odstavek) ali - če stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek; v primeru neupravičene odsotnosti z zaslišanja). Sodišče prve stopnje nobenega od teh razlogov, ki bi utemeljevali, da se zasliši le ena pravdna stranka, ni ugotovilo.

8. Pritožbeno sodišče je ob ugotovljeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), saj pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve načela kontradiktornosti pred sodiščem prve stopnje glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje glede na čas vložitve tožbe (v septembru 2019) ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej vabi direktorja toženke na zaslišanje kot stranko in ta dokaz izvede oziroma ga ne izvede le ob podanih razlogih iz 258. člena ZPP. Nato naj ponovno odloči o utemeljenosti zahtevka tožnice za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas, reintegracijo in reparacijo oziroma o utemeljenosti toženkinega predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 258, 339, 339/2, 339/2-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.12.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyMzgx