VDSS Sodba in sklep X Pdp 467/2020

Jedro

Za odločitev je bistveno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, da se po drugem odstavku 13. člena ZSPJS delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C4 (Vojaki; prvi odstavek 7. člena ZSPJS) uvrščajo v plačne razrede z uredbo. Uredba v smislu te določbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, katerega sprejem je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti. Glede na te je ureditev uvrščanja dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci drugačna in ni predmet kolektivnega pogajanja.

Tako v Dogovoru kot v Sporazumu je vsebovana zaveza, da se v zvezi z uvrščanjem formacijskih dolžnosti in nazivov v plačne razrede v Slovenski vojski opravi usklajevanje uredbe z reprezentativnimi sindikati (šesti odstavek točke I Dogovora; šesti odstavek točke III Sporazuma). Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je nasprotna udeleženka to zavezo spoštovala, pri čemer zaveze ni mogoče razumeti na način, kot izpostavlja predlagatelj v pritožbi (da se doseže usklajena vsebina uredbe). Predlagatelj pred sodiščem prve stopnje ni ponudil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se ugotavljala dejstva glede prave volje oziroma vsebine Dogovora in Sporazuma. Za ugotavljanje prave volje niti ni bilo podlage, saj je vsebina Dogovora in Sporazuma jasna (prvi odstavek 82. člena OZ - opravi se usklajevanje). Ob pravilni ugotovitvi, da se je usklajevanje opravilo (vsaj) spornega dne, je pravilno presodilo, da nasprotna udeleženka svoje zaveze ni kršila, in posledično zahtevek predlagatelja, da se ugotovi kršitev Dogovora in Sporazuma ter da se Uredba razveljavi, pravilno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek predlagatelja, da je nasprotna udeleženka kršila Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev, s tem ko se z reprezentativnimi sindikati na področju obrambe ni usklajevala glede končne vsebine Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in je brez usklajevanja z reprezentativnimi sindikati na področju obrambe sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (točka I/1 izreka). Zavrnilo je zahtevek, da se Uredba o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede razveljavi, kolikor je v nasprotju z dne 5. 12. 2018 s sindikalno stranjo usklajenimi predlogom uredbe (točka I/2 izreka). Odločilo je, da je dolžan predlagatelj povrniti nasprotnemu udeležencu stroške postopka v višini 1.009,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paracijskega roka do plačila, svoje stroške pa krije sam (točka II izreka). S sklepom je zavrglo predlog v delu, v katerem predlagatelj zahteva, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, kot je bila usklajena s sindikalno stranjo dne 5. 12. 2018 in ki je priloga te sodbe, ter da prizadetim pripadnikom Slovenske vojske - članom predlagatelja obračuna in izplača nastalo razliko v plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti 5. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo in sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico do sodnega varstva in pravico do enakega varstva pravic, ker svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo, ampak je le povzelo navedbe nasprotne udeleženke. Zahtevek predlagatelja je zavrnilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Dogovor in Sporazum imata naravo kolektivne pogodbe. Nasprotna udeleženka je kršila svojo zavezo iz Dogovora in Sporazuma, s tem ko je sprejela Uredbo, ki ni bila usklajena s predlagateljem in drugimi reprezentativnimi sindikati na področju obrambe. Udeleženci lahko skladno s splošnimi načeli obligacijskega prava prosto urejajo medsebojna razmerja. Dogovor in Sporazum nista v nasprotju z Ustavo RS, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. ZSPJS določa, da se uvrstitev pripadnikov Slovenske vojske v plačne razrede izvede z Uredbo, sindikalnega dogovarjanja pa ne izključuje. Takšna izključitev bi bila neustavna. Upoštevaje načelo "pacta sunt servanda" so udeleženci obligacijskega razmerja dolžni izvrševati obveznosti, ki jih sprejmejo. Nasprotna udeleženka je ravnala v nasprotju s tem načelom kot tudi z načelom vestnosti in poštenja. Predlagala je rešitev, ki odpravlja anomalije pri uvrščanju dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede. Obljubila je usklajevanje z reprezentativnimi sindikati. Prava volja strank Dogovora in Sporazuma je bila, da se uvrstitev izvede na podlagi usklajene Uredbe. S tem povezanih dejstev sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo. Dogovorjeno usklajevanje Uredbe ima socialno funkcijo. V večini dejavnosti javnega sektorja se delovna mesta in nazivi uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo. Sklepanje kolektivne pogodbe terja soglasje. Usklajevanje Uredbe je bilo predvideno kot nadomestek kolektivnemu pogajanju. Nasprotna udeleženka ni upoštevala pravic delavcev na obrambnem področju, ki so edini, ki nimajo možnosti vpliva na uvrščanje dolžnosti in nazivov v plačne razrede in ki so izključeni iz socialnega dialoga. Do tovrstnih navedb predlagatelja se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Neutemeljeno se je sklicevalo na 100.b člen ZObr, ki ne predstavlja pravne podlage za odločitev ter na medresorsko usklajevanje. Moralo bi ugotoviti kršitev Sporazuma in Dogovora ter posledično razveljaviti Uredbo. Nasprotni udeleženki bi moralo naložiti sprejem Uredbe, kot je bila usklajena s sindikalno stranjo. Uredbo je, upoštevaje njeno vsebino, šteti za splošni akt delodajalca. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrženja predloga v delu, v katerem se nanaša na naložitev obveznosti nasprotni udeleženki, da članom predlagatelja obračuna in izplača nastalo razliko v plači s pripadki. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka in kršitev ustavnih pravic. Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo in sklep spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podredno, da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, še zlasti ne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tudi pritožba. Predlagatelj sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da izpodbijane odločitve ni ustrezno obrazložilo - iz obrazložitve sodišča prve stopnje jasno izhaja, zakaj je sprejelo odločitev o delnem zavrženju predloga in delni neutemeljenosti zahtevka. Razlogi, kot jih je navedlo, niso med seboj v nasprotju niti niso v nasprotju z izrekom sodbe in sklepa. Pritožbeno sodišče je sprejeto odločitev lahko preizkusilo. Odločitev je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je pritrdilo stališču predlagatelja, da imata Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Dogovor; Ur. l. RS. št. 80/2018) in Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev (Sporazum; Ur. l. RS, št. 80/2018) naravo kolektivne pogodbe. V okviru kolektivnega delovnega spora po točki a 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), tj. spora o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankama kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami, je ugotavljalo, ali je nasprotna udeleženka pri sprejemu Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba; Ur. l. RS, št. 86/2018) kršila Dogovor in Sporazum oziroma ali svoje zaveze iz navedenih aktov.

6. Za odločitev je bistveno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, da se po drugem odstavku 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.) delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C4 (Vojaki; prvi odstavek 7. člena ZSPJS) uvrščajo v plačne razrede z uredbo. Uredba v smislu te določbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, katerega sprejem je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti. Glede na te je ureditev uvrščanja dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci drugačna in ni predmet kolektivnega pogajanja.

7. Tako v Dogovoru kot v Sporazumu je vsebovana zaveza, da se v zvezi z uvrščanjem formacijskih dolžnosti in nazivov v plačne razrede v Slovenski vojski opravi usklajevanje uredbe z reprezentativnimi sindikati (šesti odstavek točke I Dogovora; šesti odstavek točke III Sporazuma). Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je nasprotna udeleženka to zavezo spoštovala, pri čemer zaveze ni mogoče razumeti na način, kot izpostavlja predlagatelj v pritožbi (da se doseže usklajena vsebina uredbe). Predlagatelj pred sodiščem prve stopnje ni ponudil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se ugotavljala dejstva glede prave volje oziroma vsebine Dogovora in Sporazuma. Za ugotavljanje prave volje niti ni bilo podlage, saj je vsebina Dogovora in Sporazuma jasna (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika - OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.) - opravi se usklajevanje. Ob pravilni ugotovitvi, da se je usklajevanje opravilo (vsaj) dne 5. 12. 2018, je pravilno presodilo, da nasprotna udeleženka svoje zaveze ni kršila, in posledično zahtevek predlagatelja, da se ugotovi kršitev Dogovora in Sporazuma ter da se Uredba razveljavi, pravilno zavrnilo.

8. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo predlog v delu, v katerem predlagatelj zahteva, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem uredbe, kot je bila usklajena dne 5. 12. 2018. Uredba ne glede na njeno vsebino ni splošni akt delodajalca, da bi sodišče na podlagi točke 2 prvega odstavka 53. člena ZDSS-1 nasprotnemu udeležencu nalagalo sprejem, ampak podzakonski akt. Nalaganje sprejema podzakonskega akta ne sodi v sodno pristojnost. Enako velja ob odločitvi, da nasprotna udeleženka aktov z naravo kolektivne pogodbe ni kršila, za nalaganje izpolnitve določene obveznosti.

9. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba in sklep izpodbijata, in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP, 2. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških. Predlagatelj, ki s pritožbo ni uspel, po načelu uspeha (154. člen ZPP) sam krije svoje stroške.

Datum zadnje spremembe:

28.12.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep X Pdp 1057/2010
• VDSS Sodba X Pdp 291/2019
• VDSS sodba in sklep X Pdp 1436/2008