<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 276/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.276.2020
Evidenčna številka:VDS00040611
Datum odločbe:17.09.2020
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), Valerija Nahtigal Čurman (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO - INVALIDI
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - III. kategorija invalidnosti

Jedro

Tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku ni ponudila dela, ki bi ustrezalo njegovi delovni zmožnosti, zaradi česar je takšna odpoved nezakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 279,99 EUR, v roku 15 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove z dne 30. 11. 2017 nezakonita, kar pa je tožnik zahteval več ali drugače, je zavrnilo (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 538,06 EUR (točka II izreka) ter plačati 1.400,85 EUR na transakcijski račun Delovnega sodišča v Celju, oboje v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila (točka III izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podrejeno, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je podana relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, saj sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča, da gre za prekluzijo, ni upoštevalo predloženih listin tožene stranke v prilogah od B 42 do B 51. Zmotno je zaključilo, da so bile v spis vložene prepozno, po poteku 8-dnevnega roka, ki ji ga je sodišče dodelilo na naroku za glavno obravnavo 10. 12. 2018, v katerem je lahko odgovorila na navedbe tožnika v njegovi pripravljalni vlogi. V tožnikovi pripravljalni vlogi se je med drugim izpostavilo dejstvo, da tožnik na novem delovnem mestu prihaja v stik s kromom, da sedi v prisilni drži in da dviguje bremena, težka od 8 do 10 kilogramov. K pripombam na izvedensko mnenje z dne 28. 5. 2019 je tožena stranka predložila poročilo št. ..., poročilo o meritvah in strokovna ugotovitev št. ..., dokument A.A., strokovnega sodelavca za varnost pri delu pri Službi B. d. o. o. ter oceno tveganja iz novembra 2018, saj so se te listine navezovale na njene pripombe na izvedensko mnenje. Zato je potreba po njihovi predložitvi nastala šele z izvedenskim mnenjem z dne 13. 5. 2019, pa tudi s tretjo pripravljalno vlogo tožnika z dne 30. 5. 2019. Z njimi je tožena stranka odgovorila na ugotovitve o veliki količini prahu na delovnem mestu ter na sklepanje o tem, da bi lahko bile v prahu dražeče snovi. Gre za poročilo o meritvah in strokovno ugotovitev ..., ki potrjuje, da so bile na delovnem mestu "popravljavec objemk ..." meritve v dovoljenih mejah in ni izkazano, da bi bile v njem dražeče snovi. Poročilo št. ... o izvedbi meritev mikroklime, hrupa, osvetlitve in vibracij pa potrjuje, da gre za nevtralno okolje glede na vpliv na počutje ljudi. Dokazila so bila predložena na podlagi 286. člena ZPP in ne neposredno po pozivu sodišča na naroku za glavno obravnavo dne 10. 12. 2018, zaradi česar tožena stranka ni zamudila roka, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje. Opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 204/2018, da prekluzije niso namenjene same sebi, ampak pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja.

Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma ima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do številnih navedb tožene stranke, posledično pa je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče ni upoštevalo dokazil glede teže objemk, pri čemer obremenitev 8 kg velja le v prvi fazi dela, v drugi do peti pa takšne obremenitve ni. V ostalih fazah namreč teža nikoli ne preseže 7 kg, saj je teža sestavljenih objemk od 5530 gramov do 6870 gramov. Tožniku ni potrebno dvigovati objemk, ampak jih zgolj potisne na trak. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje glede zaščitnih rokavic, saj je tožnik nosil bombažne rokavice pod usnjenimi, kar je bilo v skladu s predlogom zdravnice B.B.. Sodni izvedenec je podal mnenje, ne da bi razpolagal z ustreznimi meritvami mikroklime in analize prahu na delovnem mestu. Prav tako ni ugotavljal, kakšne obremenilne ukrepe glede vplivov okolja je tožena stranka izvedla. Sodišče je zmotno uporabilo 40. člen Zakona o zaposlitvi, rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ko je zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita, saj naj tožena stranka ne bi tožniku ponudila ustrezne zaposlitve.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da so bili dokazi predloženi prepozno, saj je tožnik že v svoji pripravljalni vlogi z dne 5. 12. 2018 jasno navedel, da je bilo ponujeno delovno mesto neustrezno zaradi nevarnosti kontakta s kromom, ter da so bila delovna sredstva oziroma varovalna oprema neustrezna in nezadostna glede na nevarnost, ki jo za tožnikovo zdravje predstavlja krom. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je izvedensko mnenje pavšalno, da so zaključki pavšalni ter polni domnev, izvedenec pa ni opravil nobenih meritev. Opozarja, da je tožena stranka sicer podala pisne pripombe na izvedensko mnenje, vendar pa na naroku dne 5. 2. 2020 po zaslišanju izvedenca ni podala pripombe na njegove ugotovitve. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožena stranka je tožniku, ki je uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 30. 11. 2017 (A 9), s katero mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu "vratar" s polnim delovnim časom, in mu hkrati ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu "popravljalec objemk ...", za nedoločen čas. Tožnik je novo pogodbo podpisal, vendar zoper njo uveljavljal sodno varstvo v smislu določbe 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), saj je štel, da mu tožena stranka ni ponudila ustrezne zaposlitve glede na njegovo zdravstveno stanje.

7. ZDR-1 v tretjem odstavku 91. člena določa, da se v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku ni bila ponujena ustrezna zaposlitev, saj lahko delodajalec v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZDR-1 invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga le v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, tožniku pa hkrati z odpovedjo ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki bi ustrezalo tožnikovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu v smislu določbe prvega odstavka 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 63/2004 in naslednji). Posledično je ugotovilo nezakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožba navaja, da je kršitev podana, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do številnih navedb tožene stranke, kot sledi:

- Sodišče se ni opredelilo do navedb iz četrte pripravljalne vloge tožene stranke, v kateri je navedla razloge, zakaj bi sodišče vseeno moralo upoštevati "sporne" dokaze oziroma dokaze, za katere je štelo, da je glede njihove predložitve nastopila prekluzija v smislu določbe 286. člena ZPP.

- Tožena stranka je za tožnika iskala drugo delovno mesto z namenom ohranitve tožnikove zaposlitve, saj je vedela, da bo prišlo do ukinitve delovnega mesta "vratar", na katerem je tožnik opravljal delo.

- Iz mnenja medicine dela izhaja, da je tožnik sposoben opravljati naloge na delovnem mestu "popravilo objemk ..., šifra ..." v fazah od druge do pete faze, kar je bilo tudi zapisano v ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Delo na delovnem mestu "popravilo ... objemk, šifra ..." in na delovnem mestu "popravljalec objemk ..." obsega 6 faz, tožnik pa je sposoben za delo na fazah od 2 - 5.

- Ni se opredelilo do dokazil, ki jih je tožena stranka pravočasno predložila k svoji tretji pripravljalni vlogi (certifikati dobaviteljev objemk ..., ki dokazujejo, da v objemkah ni kroma) in do analize dvajsetih izdelkov glede analize snovi ter ali se ti izdelki vgrajujejo v rove B. d. o. o.

- Ni se opredelilo do navedb sodnega izvedenca, da z določenimi podatki ne razpolaga - npr. da ne more podati konkretnih odgovorov glede meritev mikroklime in analize prahu na delovnem mestu in na objemkah, in da ne more podati točnega odgovora ali so dražeče snovi prisotne v ... objemkah ali snoveh, ki objemke obdajajo.

- Prah iz rovov predstavlja inertni prah, ki ni alergen, ter da gre za nevtralno delovno okolje.

- Ni se opredelilo do izpovedi direktorice C.C. in prič D.D., E.E., F.F., G.G. in H.H., katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka.

9. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so listine v prilogah od B 42 do B 51 predložene prepozno, zaradi česar jih sodišče utemeljeno ni upoštevalo. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožnik (že) v drugi pripravljalni vlogi z dne 5. 12. 2018 navedel, da se krom nahaja na objemkah, v prahu in cementu ter da se ob delu sprošča v zrak, kjer tožnika doseže na obrazu, vratu, deloma po rokah in nogah, kljub oblačilu, kar tožniku povzroča reakcije. Prav tako je navedel, da pri delu sedi v prisilni drži, ter da zaradi zdravstvenih omejitev pri delu ne sme dvigovati bremen, težjih od 7 kg, v opisu delovnega mesta pa je navedena minimalna teža od 8 do 10 kilogramov.

10. Kot izhaja iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 10. 12. 2018, je tožena stranka drugo pripravljalno vlogo tožnika prejela 7. 12. 2018, sodišče pa ji je določilo 8-dnevni rok, v katerem je lahko odgovorila na navedbe tožnika iz navedene vloge. Tožena stranka se je v svoji 3. pripravljalni vlogi z dne 14. 12. 2018 opredelila do navedb tožnika, ter predložila dokaze od B 35 do B 41, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo. Po poteku tega roka pa je tožena stranka dokaze od B 42 do B 45 predložila šele v svoji vlogi z dne 28. 5. 2019 oziroma priloge od B 46 do B 50 v pripombah na dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 14. 10. 2019, zato so te listine vložene prepozno v smislu določbe 286. člena ZPP. Tožena stranka namreč ni z ničemer izkazala, da so podani razlogi iz 286. člena ZPP, torej da listin ni mogla brez svoje krivde predložiti že v svoji 3. pripravljalni vlogi z dne 14. 12. 2018, oziroma da njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Enako velja tudi glede listine, ki jo je tožena stranka predložila šele k svoji 4. pripravljalni vlogi z dne 15. 1. 2020 (B51). Izvedba teh dokazov bi glede na njihovo vsebino nedvomno zavlekla reševanje spora, zato očitana relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP ni podana.

11. Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so navedene listine predložene prepozno, ter to svojo odločitev ustrezno obrazložilo, se ni bilo dolžno še posebej opredeljevati do navedb tožene stranke iz 4. pripravljalne vloge, zakaj bi dokaze moralo upoštevati. Sodišče prve stopnje je namreč s svojo utemeljitvijo prekluzije v celoti odgovorilo toženi stranki.

12. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejstvo, da naj bi tožena stranka za tožnika iskala drugo delovno mesto z namenom ohranitve tožnikove zaposlitve, saj je vedela, da bo prišlo do ukinitve delovnega mesta "vratar", na katerem je tožnik opravljal delo, ni bistvena, saj je predmet presoje le zakonitost ponujene nove pogodbe o zaposlitvi v zvezi s ponujeno novo zaposlitvijo na delovnem mestu "popravilo ... objemk". Zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do teh navedb.

13. Očitana bistvena kršitev določb postopka tudi ni podana zaradi dejstva, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke, da tožnik pri svojem delu v fazah od 2 - 5 ne bo dvigoval bremen, težjih od 7 kilogramov, saj v teh fazah niti ne dviguje bremen, temveč jih samo z rokama premika. To za samo zakonitost sodbe ni odločilno, saj je bistveno, da tožnik pri delu, tudi če bremena ne presegajo njegovih zdravstvenih omejitev, prihaja v stik s kromom, kar mu povzroča alergijske reakcije, zaradi česar ponujeno delovno mesto ni primerno.

14. Sodni izvedenec za področje medicine dela mag. I.I., dr. med. spec. je ugotovil, da delo na tožnikovem delovnem mestu zahteva rokovanje z objemkami, ki jih pri zamenjavi podpornih lokov v jami pripeljejo na površje. Gre za rabljene objemke, na katerih so prisotne najrazličnejše snovi, ki so že primarno prisotne v jami in dodatno nanešene na objemke v tehnoloških postopkih, kot so olja, maziva in podobno, katerih sestava se konstantno spreminja. Zlasti pa so lahko v jami prisotne snovi, ki vsebujejo krom, na katerega je tožnik preobčutljiv, saj je ta zelo razširjen in se lahko nahaja v cementih, hitrih trdilcih cementa, glazurah, usnju, kromiranih kovinah, različnih oljih, sredstvih proti rjavenju, impregniranemu lesu in podobno. Zato je štel, da je takšna zaposlitev za tožnika, ki je preobčutljiv na nekatere znane snovi, v takšno okolje, v upanju, da kljub konstantni prisotnosti obilice prahu na delovnem mestu, ne bo prišel v stik s kromom oziroma drugimi zanj dražečimi snovmi, povsem neustrezno. Ker se torej krom lahko pojavi zaradi dejstva, da gre za rabljene objemke, na katerih so prisotne najrazličnejše snovi, ni odločilno, da naj sam objemke v svoji sestavi ne bi vsebovale kroma. Zato sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se naj ne bi opredelilo do dokazil, ki jih je tožena stranka pravočasno predložila k svoji tretji pripravljalni vlogi (certifikati dobaviteljev objemk ...), ki naj bi dokazovali, da v objemkah ni kroma.

15. Pritožba tudi neutemeljeno očita kršitev določb postopka, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb sodnega izvedenca, da z določenimi podatki ne razpolaga - npr. da ne more podati konkretnih odgovorov glede meritev mikroklime in analize prahu na delovnem mestu in na objemkah, in da ne more podati točnega odgovora, ali so dražeče snovi prisotne v ...objemkah ali snoveh, ki objemke obdajajo. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je izvedenec o neprimernosti mikroklime sklepal iz vseh dosegljivih dokazil, ter zaključil, da tožena stranka ne more zagotoviti, da tožnik pri svojem delu ne bi bil izpostavljen potencialno ogrožajočemu prahu, ker dovoljuje delavcem stik z onesnaženimi predmeti dela in jih predhodno ne očisti oziroma opere. V dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 25. 9. 2019 je namreč navedel, da tožena stranka nima na razpolago ustreznih kvalitativnih meritev prahu na delovnem mestu in jih tudi ni opravila, čeprav ji je tako predlagala specialistka in hkrati izvajalka medicine dela, ki je podala mnenje na podlagi ocene tveganja (priloga B16). Glede rezultatov meritev iz leta 2002, ki jih je naknadno predložila tožena stranka (in ki so prepozno predloženi), pa je izvedenec strokovno prepričljivo pojasnil, da so takšni rezultati zaradi časovne komponente povsem irelevantni in za obravnavani primer neverodostojni, pri čemer iz podatkov meritev niti ne izhaja izključitev verjetnosti prisotnosti alergogenih snovi. Posredno se je torej sodišče opredelilo tudi do navedb tožene stranke, da je prah iz rovov inertni prah, ki ni alergen, ter da gre za nevtralno okolje, saj tega dejstva tožena stranka ni uspela dokazati, dokazno breme pa je bilo na njej, v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZDR-1.

16. Protispisno pa je tudi stališče pritožbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedi prič in zakonite zastopnice tožene stranke, torej oseb, ki jih je sodišče zaslišalo na predlog tožene stranke. Sodišče prve stopnje je namreč po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da delo na delovnem mestu "popravljalec objemk ..." za tožnika ni ustrezno zaradi prisotnosti kroma in dražečih snovi, to svojo odločitev ustrezno obrazložilo, pri čemer se je oprlo predvsem na ugotovitve sodnega izvedenca za področje medicine dela. S tem je posredno odgovorilo toženi stranki, zakaj nekaterih izpovedi o tem, da je tožena stranka tožniku zagotovila ustrezno delovno okolje, ni moglo upoštevati, v delu, ki se ne nanašajo na strokovne ugotovitve izvedenca o prisotnosti kroma in dražečih snovi v okolju, v katerem tožnik dela, pa takšne izpovedi niti niso pravno relevantne, saj priče o tem ne morejo podati strokovnih stališč.

17. Glede na vse navedeno očitani bistveni kršitvi določb postopka nista podani, prav tako pa je neutemeljena pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja, ker bodisi ni izvedlo dokazov, glede katerih je nastopila prekluzija po 286. členu ZPP, ali pa da se ni opredelilo do izpovedi posameznih prič oziroma zakonite zastopnice tožene stranke. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da so dražeče snovi prisotne ne samo na tožnikovih rokah, ampak tudi na drugih, nepokritih delih telesa, ni odločilna pritožbena navedba, da naj bi za zaščito zadoščal predlog zdravnice B.B., da bi za preprečitev stika z dražečimi snovmi zadoščalo, da bi tožnik nosil bombažne rokavice pod usnjenimi.

18. Posledično je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, da tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 30. 11. 2017 tožniku ni ponudila dela, ki bi ustrezalo njegovi delovni zmožnosti, zaradi česar je takšna odpoved nezakonita.

19. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

20. Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe, zato je izrek sodbe v tem delu odpadel, tožniku pa je glede na neuspeh tožene stranke s pritožbo dolžna povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.). Tožnik je upravičen do nagrade za odgovor na pritožbo tar. št. 15/4 v višini 375 točk po OT, do 2 % administrativnih stroškov ter 22 % DDV, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR znaša 279,99 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 91, 91/3.
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (2004) - ZZRZI - člen 40, 40/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.12.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyMjI2