VDSS Sklep Pdp 469/2020

Jedro

Tožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo tožnika z dne 22. 7. 2020 zavrglo kot prepozno.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in navaja, da gre v konkretnem primeru za sum ponarejenih oziroma prirejenih dokumentov. Dokument, ki mu je bil vročen 7. 12. 2019, je ponarejen, zato je neveljaven. Ker gre v konkretnem primeru za znake kaznivega dejanja s strani delodajalca, je izredna odpoved neveljavna. Zoper delodajalca je tožnik podal ovadbo v zvezi s sumom ponarejanja listin. Postopek je v teku, kar je razvidno iz dopisa Vrhovnega državnega tožilstva št. .... Tožnik v pritožbi navaja, da je potrebno stvar raziskati, saj gre za kaznivo dejanje, in da je delovno sodišče vezano na odločitev na kazenskem področju, zato v konkretnem primeru ne pride v poštev 200. člen ZDR-1, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami) v tretjem odstavku 200. člena določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev, pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov, ki jih je predložil tožnik, pravilno ugotovilo, da je tožnik prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 12. 2019 po pošti na domač naslov dne 7. 12. 2019 (priporočena pošiljka št. ...). Tožnik je tožbo vložil dne 22. 7. 2020, torej po poteku 30 dnevnega roka iz citiranega člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje tožbo upravičeno zavrglo kot prepozno.

6. Tožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.12.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 1849/2019-13
• UPRS Sklep II U 104/2023-13
• VDSS sklep Psp 369/2011