VDSS Sklep Pdp 432/2020

Jedro

Če za določeno delovno razmerje velja kolektivna pogodba glede na določbe o osebni in stvarni veljavnosti, ta velja ne glede na to, ali se stranki nanjo sklicujeta v pogodbi o zaposlitvi. Glede presoje, ali konkretna kolektivna pogodba (KPOP) velja za tožnika in toženko ter njuno medsebojno (delovno) razmerje, je bistveno, kakšne so določbe same kolektivne pogodbe glede veljavnosti.

9. člen ZDR-1 omejuje avtonomijo pogodbenih strank. Prvi odstavek 9. člena ZDR-1 določa, da sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja delavec in delodajalec dolžna upoštevati določbe tega zakona, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. 32. člen ZDR-1 pa določa, da se v primeru, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe. Povzeta ureditev v ZDR-1 pomeni, da bi bilo določilo o šestmesečnem poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, če bi se ugotovilo, da zanju velja KPOP, v nasprotju z določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba se šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe v delu, v katerem se nanaša na priznanje delovne dobe in izplačilo vseh prejemkov po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 9. 2017, zlasti na mesečno osnovno bruto plačo v višini 940,58 EUR (za obdobje od 3. 4. 2020 do 28. 5. 2020 v višini 118,12 EUR) z zapadlostjo 18. dne v prihodnjem mesecu, regres za letni dopust za leto 2020 in druge osebne prejemke, na obračun davkov in prispevkov od bruto zneskov ter izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, vse za obdobje od 3. 4. 2020 dalje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 5. 1. 2018, da tožniku pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 27. 9. 2017 in delovno razmerje pri toženki nista prenehala 12. 1. 2018, temveč še trajata z vsemi pravicami in obveznostmi, da ga je dolžna toženka pozvati na delo na delovno mesto voznik taksija in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 13. 1. 2018 do 7. 10. 2018 priznati delovno dobo, izplačati vse prejemke po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 27. 9. 2017, zlasti mesečne osnovne bruto plače v višini 842,79 EUR z zapadlostjo 18. dne v prihodnjem mesecu; za obdobje od 13. 1. 2018 do 12. 3. 2018 znižane za skupni znesek 1.371,89 EUR nadomestila za čas brezposelnosti, regres za letni dopust v višini 842,79 EUR in druge, odvesti davke in prispevke ter tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (točka I izreka sodbe). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka sodbe). Spremembo tožbe v vlogi tožnika z dne 22. 2. 2019 je dovolilo (sklep).

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je bila v spornem obdobju toženka članica Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je bila podpisnica KPOP na delodajalski strani. KPOP ima razširjeno veljavnost. KPOP velja za delovno razmerje med pravdnima strankama že na podlagi 9. in 10. člena ZKolP. Tožnikovo delovno mesto bi moralo biti uvrščeno v III. ali IV. tarifni razred. Toženka te navedbe v dosedanjem postopku ni prerekala. Odpoved je bila podana po poteku dvomesečnega še dopustnega poskusnega dela in je nezakonita. Toženka tožnika med poskusnim delom sploh ni spremljala, kot bi ga bila dolžna po določbah ZDR-1 in KPOP, tožnik je bil deležen pohval, bil je mentor novim delavcem. Odpoved je bila zanj popolno presenečenje. V oktobru in novembru 2017 je delo opravljal po 12 ur dnevno. Kljub temu ni prejel obljubljene plače v višini 1.000,00 EUR neto. Zato je svoje delo v mesecu decembru 2017 omejil, opravljal ga je v rednem delovnem času po 8 ur dnevno. Njegovo ravnanje je toženka sankcionirala s podajo odpovedi. Razlog, da tožnik pri delu ni dosegel normativov toženke, je v odklonitvi nadurnega dela. Normativi so postavljeni, tako da od delavca zahtevajo opravljanje dela po 12 in več ur dnevno. To potrjujejo evidence delovnega časa, ki jih je za druge delavce predložila toženka. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno verjelo izpovedbama direktorja toženke in priče A.A., ki sta pristranski in nasprotni vsebini listin v spisu. Tožnik je pojasnil, zakaj je prihajalo do deaktivacij, zamud in zavrnitev. S tem v zvezi je ravnal po navodilih toženke, delo je nadoknadil, zato morebitne deaktivacije, zamude in zavrnitve niso vplivale na doseganje normativov. Aplikacijo B. je uporabljal pravilno. V zvezi s tem ni bil deležen nobenih očitkov. Iz aplikacije B. je jasno razvidno, da se je od voznikov taksija pričakovalo delo po 12 ur dnevno. Očitki so bili le glede obsega opravljenega dela, toženka je zahtevala, da opravlja nadurno delo brez ustreznega plačila. To je potrdila priča C.C.. Tožniku so stranke toženke podale visoko oceno (4,9 od 5). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu iz 84. člena ZDR-1. Zmotno je štelo, da je na tožniku dokazno breme, da je poskusno delo uspešno opravil. Kršilo je določbe pravdnega postopka, ker je tožnika na zadnjem naroku za glavno obravnavo napotilo iz razpravne dvorane in ker o zahtevkih po spremembi tožbe, podani na tem naroku, ni odločilo. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podrejeno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnika. Navaja, da je določbe KPOP ne zavezujejo. Opravlja sicer dejavnost 49.320, ki se običajno opravlja na obrtni način. Toženka dejavnosti ne izvaja na obrtni način, ker ima organizirane posamezne poslovne funkcije kot zaokrožene faze poslovnega procesa. V Obrtni register je bila vpisana izključno zaradi dejavnosti, ki jo opravlja, 21. 6. 2018 je bila izpisana. Ni bistveno, ali je toženka članica Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Tožnik ni dokazal, da bi toženka dejavnost opravljala na obrtni način, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Pravilno je štelo, da toženka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora niti ga sproti seznanjati s spremljanjem poskusnega dela. Navedba tožnika, da ni prejel nobenih opozoril, ne drži. Priča A.A. je izpovedal o pogovoru s tožnikom zaradi nedoseganja normativov, priča C.C., tožnikov nadrejeni, je izpovedal o mesečnih pogovorih. Direktor toženke D.D. je tožnikovo delo spremljal, kot je potrdil, ko je bil zaslišan. Tožniku je odpoved podal zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in ne zaradi morebitnega odklanjanja nadurnega dela. Bistveno za presojo zakonitosti odpovedi je, ali je tožnik dosegel postavljene normative. Ti niso bili nerazumni niti niso od delavcev zahtevali, da delo opravljajo po 12 ur dnevno, kot neutemeljeno navaja tožnik. Tožnik za druge delavce ni dokazal, da bi delo opravljali po 12 ur dnevno, saj ni pravilno predstavil podatkov, ki izhajajo iz evidenc, predloženih s strani toženke. Toženka je s svojimi navedbami pojasnila te podatke. Tako direktor toženke kot priča A.A. sta potrdila, da tožnik aplikacije B. ni uporabljal pravilno, imel je veliko število zavrnjenih voženj. Tožnik se je primerjal z drugimi delavci, ki jim je delovno razmerje pri toženki že prenehalo. Razlog prenehanja delovnega razmerja ni bistven za odločitev o zakonitosti odpovedi, ki jo je toženka podala tožniku. Drugi delavci so dosegali normative, pri čemer niso opravljali nadurnega dela oziroma dela preko zakonsko določenih omejitev. Toženka tožniku odpovedi ni podala zaradi neprimernega odnosa do strank. Podala mu jo je, ker ni bil učinkovit. Na tem je temeljila ocena, da poskusnega dela ni uspešno opravil. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je najmanj preuranjeno tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 5. 1. 2018 in s tem povezane zahtevke zavrnilo.

6. Pravdni stranki sta 27. 9. 2017 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom za delo na delovnem mestu voznik taksija. Poskusno delo je urejeno v 125. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), v drugem odstavku tega člena ZDR-1 je poskusno delo omejeno na največ šest mesecev.

7. Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali poleg določb ZDR-1 veljajo določbe Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP; Ur. l. RS, št. 92/2013 in nadalj.) oziroma ali ta kolektivna pogodba velja za tožnika in toženko ter njuno medsebojno razmerje. V KPOP je poskusno delo urejeno v 26. členu, pri čemer je ta določba glede trajanja poskusnega dela ugodnejša. V prvem odstavku 26. člen KPOP določa, da delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita njegovo trajanje in način spremljanja, v drugem odstavku 26. člena KPOP pa omejuje trajanje poskusnega dela. Določa, da lahko poskusno delo traja največ: - za delovna mesta, razvrščena v I. do II. tarifni razred, 1 mesec; - za delovna mesta, razvrščena v III. in IV. tarifni razred, 2 meseca; - za delovna mesta, razvrščena v V. in VI. tarifni razred, 3 mesece in - za delovna mesta, razvrščena v VII. tarifni razred, 6 mesecev (tožnik je v zvezi s tem navedel, da je delovno mesto voznik taksija - čeprav to ni navedeno v pogodbi o zaposlitvi - uvrščeno v III. ali IV. tarifni razred).

8. Sodišče prve stopnje je navedbo tožnika, da razmerje pravdnih strank ureja KPOP, zavrnilo, pri čemer je kot bistveno izpostavilo, da se v pogodbi o zaposlitvi nista sklicevali na določbe KPOP, da nista navedli, v kateri tarifni razred je uvrščeno delovno mesto tožnika voznik taksija, in da tožnik ni dokazal, da bi toženka svojo dejavnost opravljala na obrtni način. Takšna presoja ni pravilna. Če za določeno delovno razmerje velja kolektivna pogodba glede na določbe o osebni in stvarni veljavnosti, ta velja ne glede na to, ali se stranki nanjo sklicujeta v pogodbi o zaposlitvi. Glede presoje, ali konkretna kolektivna pogodba (KPOP) velja za tožnika in toženko ter njuno medsebojno (delovno) razmerje, je bistveno, kakšne so določbe same kolektivne pogodbe glede veljavnosti.

9. 4. člen KPOP, ki ureja osebno veljavnost kolektivne pogodbe, je bil spremenjen. Od 1. 1. 2018 veljavna določba določa, da velja kolektivna pogodba za delodajalce, ki v skladu z zakonom opravljajo obrtno dejavnost. (2. člen Sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo; Ur. l. RS, št. 76/2017). V tem sporu se uporabi določba, ki je veljala v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi med pravdnima strankama in ki določa, da kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost ali obrti podobno dejavnost po veljavnem predpisu, in za druge delodajalce, ki so člani stranke te kolektivne pogodbe. Stranke kolektivne pogodbe so: Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ter od pristopa Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (Ur. l. RS, št. 16/2014). 5. člen KPOP pa glede stvarne veljavnosti v prvem odstavku določa, da kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki jih zajema stvarna veljavnost te kolektivne pogodbe. Za presojo, ali za toženko in tožnika velja KPOP, je tako treba ugotoviti: (1) ali je bila toženka v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožnikom članica Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in, če ni bila, (2) ali je opravljala obrtno dejavnost ali obrti podobno dejavnost.

10. Tožnik je predložil izpis iz Obrtnega registra za toženko, s katerim je, kot je štelo sodišče prve stopnje, dokazoval, da toženka opravlja obrtno dejavnost. Toženka je bila v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi do 21. 6. 2018 vpisana v Obrtni register. Obrtni register je, kot določa prvi odstavek 19. člena Obrtnega zakona (ObrZ; Ur. l. RS, št. 50/94 in nadalj.), register, ki ga vodi Obrtno-podjetniška zbornica in v katerega vpiše fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, osebo oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, osebe, ki ob vpisu v poslovni register izjavijo, da nameravajo opravljati dejavnost na obrtni način v skladu s 5. členom tega zakona, ter osebe, ki opravljajo dejavnost, ki je navedena na listi iz šestega odstavka 5. člena tega zakona.

11. ObrZ v 2. členu določa, da je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona. Prvi odstavek 5. člena ObrZ določa, da je obrtna dejavnost tista, za katero veljajo naslednje značilnosti: - gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, proizvodnja se opravlja le v majhnih serijah, serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti, - uporabljajo se stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerni za opravljanje dejavnosti po predhodni alineji in nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa, - osebni angažma v proizvodnji, izvajanju storitev ali pri vodenju podjetja je prevladujoč in - opravlja se trajno. V drugem odstavku 5. člena ObrZ so določene izjeme: Ne glede na prejšnji odstavek se dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, če: - jo opravlja gospodarski subjekt, ki ima organizirane posamezne poslovne funkcije kot zaokrožene faze poslovnega procesa (npr. finančna, nabavna, prodajna in proizvodna funkcija); - se opravlja v majhnem obsegu kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta; - če jo opravlja gospodarski subjekt, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike in srednje družbe. Šesti odstavek 5. člena ObrZ določa, da Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, na svoji spletni strani objavi listo dejavnosti, ki se v skladu s tem (5.) členom običajno opravljajo na obrtni način, z obrazložitvijo. Na tej listi je navedena dejavnost 49.320 obratovanje taksijev.

12. Toženka je z navedbo, da dejavnosti ne opravlja na obrtni način, ker ima organizirane posamezne poslovne funkcije kot zaokrožene faze poslovnega procesa, uveljavljala izjemo in si prizadevala, da bi se ugotovilo, da kljub dejstvu opravljanja dejavnosti, ki se običajno opravlja na obrtni način, zanjo KPOP ne velja. Dokazno breme za te navedbe je na njej, ne na tožniku, da še dodatno dokazuje, da toženka dejavnost opravlja na obrtni način, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje.

13. 9. člen ZDR-1 omejuje avtonomijo pogodbenih strank. Prvi odstavek 9. člena ZDR-1 določa, da sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja delavec in delodajalec dolžna upoštevati določbe tega zakona, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. 32. člen ZDR-1 pa določa, da se v primeru, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe. Povzeta ureditev v ZDR-1 pomeni, da bi bilo določilo o šestmesečnem poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, če bi se ugotovilo, da zanju velja KPOP, v nasprotju z določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.

14. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo glede veljavnosti KPOP, glede tega je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP ugodilo pritožbi tožnika, razveljavilo izpodbijani del sodbe ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da ugotovi, ali je bila toženka v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi, ko je bila vpisana v Obrtni register, članica Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije oziroma ali kljub dejstvu, da je dejavnost obratovanja taksijev 49.320 dejavnost, ki se običajno opravlja na obrtni način, ni opravljala obrtne dejavnosti ali obrti podobne dejavnosti. Če bo ugotovilo, da za stranki in njuno medsebojno (delovno) razmerje veljajo določbe KPOP, bo sodišče prve stopnje ponovno presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 5. 1. 2018, pri čemer bo najprej presojalo, ali je bilo poskusno delo glede na določbe KPOP zakonito dogovorjeno. Če bo presodilo, da je odpoved nezakonita, bo odločilo še o povezanih reparacijskih in reintegracijskih zahtevkih oziroma predlogu toženke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.

15. Po določbi 355. člena ZPP sme pritožbeno sodišče, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izjemoma razveljaviti sodbo in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Okoliščine konkretnega primera, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da ne veljajo določbe KPOP in odpovedi (določila o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama) ni presojalo na tej pravni podlagi. Zaradi preuranjene odločitve o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 5. 1. 2018, dejstev za odločitev o povezanih zahtevkih oziroma predlogu toženke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ni ugotavljalo. V tem delu bi pritožbeno sodišče samo v celoti ugotavljalo dejansko stanje, kar ni namen postopka pred pritožbenim sodiščem. Dopolnitev dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje bo hitrejša in bolj ekonomična za stranki, pri čemer razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka, prav nasprotno, postopek bi se podaljšal zaradi izvajanja dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem. Zato z razveljavitvijo izpodbijanega dela sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ni kršena pravica do sojenja v razumnem roku.

16. Tožnik je na zadnjem naroku za glavno obravnavo razširil tožbo z zahtevkom za priznanje delovne dobe in izplačilo vseh prejemkov po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 9. 2017, zlasti na mesečno osnovno bruto plačo v višini 940,58 EUR (za obdobje od 3. 4. 2020 do 28. 5. 2020 v višini 118,12 EUR) z zapadlostjo 18. dne v prihodnjem mesecu, regres za letni dopust za leto 2020 in druge osebne prejemke, na obračun davkov in prispevkov od bruto zneskov ter izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, vse za obdobje od 3. 4. 2020 dalje. Toženka spremembi tožbe ni nasprotovala. Sodišče prve stopnje o zahtevku po spremenjeni (razširjeni) tožbi ni odločalo. V tem delu se pritožba na podlagi tretjega odstavka 327. člena ZPP šteje za predlog, da se izda dopolnilna sodba.

17. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

10.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII Ips 16/2023
• VDSS Sodba Pdp 785/2019
• VDSS sodba Pdp 486/2016