VDSS Sklep Pdp 304/2020

Jedro

Stališče, da je za presojo bistvena vsebina spornih dokumentov in ne zgolj njihovo poimenovanje, izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS. To je namreč zavzelo stališče, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je sklep tožene stranke z dne 28. 9. 2018 št. ... o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonit (I. točka izreka); ugotovilo je, da tožniku dne 29. 9. 2018 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo zakonito (II. točka izreka); da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ga za čas od vključno 30. 9. 2018 do vrnitve na delo prijaviti v vsa obvezna zavarovanja in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja vključno s plačilom nadomestila plače, kot če bi bil na delu, in sicer skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec, vse v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe in sklepa (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v višini 833,08 EUR v roku 8 dni od vročitve sodne odločbe, po izteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, tožniku pa naloži v plačilo stroške postopka, ki so ji nastali. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljilo izključno na razlogu, da tožena stranka tožniku ni odpovedala delovnega razmerja v skladu z določili ZDR‑1, ker naj bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v disciplinskem postopku. To iz listin, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje, ne izhaja. Tožniku je bilo od prejema obeh pisnih opozoril z dne 31. 8. 2018, iz katerih izhaja, da gre za opozorili o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, jasno, da gre za postopek izredne odpovedi. Ob tem je pomembno tudi, da je imel tožnik že od samega začetka postopka pooblaščenca odvetnika. Temu je bilo zagotovo jasno, da ker se tožena stranka v pisnih opozorilih in vabilih na zagovor sklicuje na 83. in 110. člen ZDR-1, poteka zoper tožnika postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Opozarja, da je bila k opozorilu, ki se nanaša na očitano storitev kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu, priložena tudi pisna seznanitev Sveta zavoda A., ki jo je poslala B.B., v kateri je podrobno opisala izvršitvena dejanja. Tožniku je bila v zvezi z obema očitanima kršitvama dana možnost zagovora in tožnik se je s pooblaščencem zagovora tudi udeležil. Takrat mu je tudi direktorica tožene stranke jasno povedala, česa je obdolžen, kar pa je bilo razvidno že iz obeh opozoril. Tožnikov pooblaščenec je vložil pisni zagovor. Tožnik ni niti v pisnem zagovoru in tudi ne v tožbenih navedbah argumentirano obrazložil svojih ugovorov zoper vsebino. Tožena stranka tako meni, da je izvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in se s tem v zvezi sklicuje na sodno prakso in sicer na sklep VSRS opr. št. VIII Ips 229/2017 in sklep VSRS opr. št. VIII Ips 62/2016. Iz slednjega izhaja, da je treba pri odločanju, ali je bil postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi voden pravilno, upoštevati predvsem vsebino delavcu izdanih dokumentov, pisnih opozoril, vabil na zagovore itd., ne pa zgolj formalnega poimenovanja posameznega dokumenta. Iz tožnikove izpovedi izhaja, da mu je bilo jasno, kakšni so očitki in da je lahko končna posledica tudi izredna odpoved. Meni, da je sodišče prve stopnje razsodilo v nasprotju z napotili pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu opr. št. Pdp 237/2019 in da v ponovljenem sojenju ne bi smelo zaslišati tožnika, ker takšen dokazni predlog ni bil podan že tekom prvega sojenja. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 286. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo tožene stranke, v kateri prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zaradi napačne uporabe materialnega prava o zadevi preuranjeno odločilo.

6. Sodišče prve stopnje z zaslišanjem tožnika kot stranke ni kršilo določbe 286. člena ZPP. Tožnikov pooblaščenec je ta dokaz sicer res podal na prvem naroku, ki je bil opravljen v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji, sodišče prve stopnje pa je ta dokaz na istem naroku tudi izvedlo. Pri tem pa je bistveno, da dopustitev dokaza ni zavlekla reševanja spora, glede na to, da je sodišče na istem naroku zadevo tudi zaključilo (tretji odstavek 286. člena ZPP).

7. Predmet presoje tega spora je zakonitost sklepa o izredni odpovedi z dne 28. 9. 2018 , ki ga je tožena stranka tožniku podala po prvi in drugi alineji 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.).

8. Pritožbeno sodišče v tem sporu odloča drugič. S sklepom Pdp 237/2019 z dne 12. 9. 2019 je na pritožbo tožene stranke razveljavilo sodbo in izpodbijani del sklepa prvostopenjskega sodišča opr. št. Pd 193/2018 z dne 24. 1. 2019 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotne materialno pravne presoje, da je sklep o izredni odpovedi nezakonit že zato, ker tožena stranka postopka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku ni vodila skladno z zakonom, saj je vodila disciplinski postopek. Sodišču prve stopnje je naložilo, da po vsebini presodi opozorila z dne 31. 8. 2018 in vabila na zagovor ter ugotovi, ali je tožena stranka s tem zadostila dolžnostim delodajalca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Sodišče prve stopnje je tudi v ponovljenem sojenju vztrajalo pri presoji, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz razloga, ker je bila podana v disciplinskem postopku, zaradi česar je ponovno ugodilo tožbenemu zahtevku.

9. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu delovni inštruktor II. Tožena stranka je tožniku dne 31. 8. 2018 izdala dve opozorili o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prvo št. ... je prejel 3. 9. 2018, drugo št. ... pa dne 4. 9. 2018. Iz prvega opozorila izhaja, da je tožnik huje kršil delovne obveznosti na način, da je blatil ugled, ime in čast direktorja tožene stranke ter dobro ime tožene stranke, iz drugega pa, da je spolno nadlegoval sodelavko, kršil njene osebne in ustavne pravice, jo diskriminiral, žalil, izsiljeval ter nemoralno in neetično deloval v prostorih tožene stranke. V prvem opozorilu je bil poučen, da bo tožena stranka v primeru ponovnih hujših kršitev delovnih obveznosti pričela s postopkom za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v drugem pa, da tožena stranka zaradi večkratnih hudih kršitev delovnih obveznosti zoper njega pričenja disciplinski postopek z možnostjo redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dne 4. 9. 2018 je bilo tožniku vročeno vabilo na zagovor o uvedenem disciplinskem postopku za dne 24. 9. 2018. Tožnik se je skupaj s pooblaščencem zagovora, ki pa na ta dan ni bil opravljen, udeležil in prejel novo vabilo na zagovor o uvedenem disciplinskem postopku za dan 28. 9. 2018 ter opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 24. 9. 2018, v katerem mu je bila očitana hujša kršitev delovnih obveznosti zaradi žaljenja, blatenja in zasmehovanja dela sodelavca ter namernega uničenja izdelka za nadaljnjo podajo. Tožnik je na zagovoru dne 28. 9. 2018 podal pisni zagovor, tožena stranka pa mu je s sklepom z dne 28. 9. 2018, ki mu je bil vročen 1. 10. 2018, izredno dopovedala pogodbo o zaposlitvi. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožena stranka v zvezi z očitanimi kršitvami vodila disciplinski postopek in ugotovilo, da je izredna odpoved nezakonita, saj se v disciplinskem postopku, skladno z določbama prvega in drugega odstavka 172. člena ZDR-1, lahko izrečejo le disciplinske sankcije, s katerimi se trajno ne spremeni delovnopravni položaj delavca. Glede na to, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi trajno spremenila tožnikov delovnopravni položaj, je presodilo, da je sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonit in s tem tudi prenehanje delovnega razmerja.

10. Tožnik je v tem sporu uveljavljal nezakonitost sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče dolžno presojati utemeljenost odpovednega razloga. Do vsebinske presoje utemeljenosti odpovednega razloga ne pride zgolj v primeru, če je odpoved prepozna (drugi odstavek 109. člena ZDR-1) oziroma če delodajalec ne zadosti obveznostim, ki jih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi določa ZDR-1 v drugem odstavku 85. člena. Iz te določbe ne izhaja, da gre za strogo formalni postopek, temveč mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (drugi odstavek 85. člena ZDR-1).

11. Tožena stranka je tožnika 31. 8. 2018 seznanila z očitanimi hujšimi kršitvami delovnih oziroma drugih obveznosti, ki so predmet izpodbijanega sklepa o izredni odpovedi, in sicer z očitkom o blatenju ugleda, imena, časti direktorja tožene stranke in dobrega imena tožene stranke z opozorilom št. ... ter z očitkom o spolnem nadlegovanju sodelavke, kršitvi njenih osebnih in ustavnih pravic ter žaljenju in izsiljevanju z opozorilom št. .... V zvezi z očitanimi kršitvami mu je omogočila zagovor dne 24. 9. 2018 oziroma, ker je bil tega dne prestavljen, dne 28. 9. 2018, ko je tožnik zagovor podal v pisni obliki. Okoliščina, da iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožena stranka v zvezi z očitanimi kršitvami sicer formalno vodila "disciplinski postopek" ni pravnorelevantna. Bistveno je, da posamezna ravnanja tožene stranke po vsebini predstavljajo izpolnitev obveznosti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, ne glede na to, kako je formalno poimenovala listine v zvezi s tem (npr. opozorilo z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vabilo na zagovor o uvedenem disciplinskem postopku, zapisnik o zagovoru o uvedenem disciplinskem postopku, itd.). To pa pomeni, da je tožena stranka v obravnavanem primeru v zvezi s tožniku očitanimi kršitvami delovnih in drugih obveznosti po vsebini dejansko vodila "postopek izredne odpovedi" po določbah ZDR-1.

12. Stališče, da je za presojo bistvena vsebina spornih dokumentov in ne zgolj njihovo poimenovanje, izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevah opr. št. VIII Ips 62/2016 in VIII Ips 357/2016, ki ju je pritožbeno sodišče citiralo že v razveljavitvenem sklepu opr. št. Pdp 237/2019. Vrhovno sodišče RS je namreč zavzelo stališče, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

13. Zaradi napačne materialno pravne presoje, da tožena stranka v obravnavanem primeru ni izvedla "postopka izredne odpovedi" po ZDR-1 je zmoten oziroma preuranjen zaključek sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijanega sklepa o izredni odpovedi. Ker sodišče prve stopnje v posledici zmotne uporabe materialnega prava še ni ugotavljalo odločilnih dejstev za odločitev o zahtevku, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da samo dopolni dejansko stanje in ponovno odloči o zadevi.

14. Pri vrnitvi zadeve v ponovno odločanje glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje namreč zaradi zmotnih materialno pravnih izhodišč še niti ni ugotavljalo vsebinske utemeljenosti odpovednega razloga. Če bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. Temeljna funkcija instančnega sodišča ni v dopolnjevanju dejanskega stanja, ampak v njegovem preizkusu.

15. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj zavzetih stališč pritožbenega sodišča presoditi še ostale trditve pravdnih strank, do katerih se zaradi zmotnih materialnopravnih stališč še ni opredelilo in presoditi, ali je tožnik storil kršitve, zaradi katerih mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Po popolno ugotovljenem dejanskem stanju glede odločilnih dejstev, bo nato ponovno odločilo o tožbenem zahtevku.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 232/2008
• VDSS sodba Pdp 1160/2008
• Sodba in sklep VIII Ips 84/2007