VDSS Sklep Pdp 443/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje tožnikovemu sklicevanju na okoliščino pravnega nasledstva utemeljeno ni sledilo in subjektivne spremembe tožbe pravilno ni dovolilo.

Upoštevalo je, da je bil A.A. s. p. izbrisan iz sodnega registra 31. 5. 2015, njegovo podjetje pa prenešeno na pravno osebo transport A.A. d. o. o. Ker je bil tožnik od 1. 6. 2015 dalje zaposlen pri pravni osebi transport A.A. d. o. o., za vtoževane terjatve iz tega obdobja vprašanje pravnega nasledstva samostojnega podjetnika ni pomembno.

To, da je s 1. 6. 2015 res prišlo do zatrjevanega univerzalnega pravnega nasledstva, pa je glede terjatev iz časa tožnikove zaposlitve pri samostojnem podjetniku lahko relevantno le za vprašanje pasivne legitimacije tožene stranke po materialnem pravu, ne pa tudi za presojo izpodbijanega sklepa, v zvezi s katerim je pomembna okoliščina, da ni podano pravno nasledstvo v procesnem smislu. V času trajanja spora namreč ni prišlo do prenehanja subjekta (samostojnega podjetnika) in tako tudi ne do prevzema procesno pravnega položaja (s strani družbe).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo subjektivne spremembe tožbe, ki jo je tožnik predlagal z vlogo z dne 2. 3. 2020.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker je bil transport A.A. s. p. izbrisan iz registra, je tožnik najprej kot toženca opredelil fizično osebo (A.A.), nato pa je z vlogo z dne 2. 3. 2020 kot toženca opredelil transport A.A. d. o. o., pri čemer se je skliceval na univerzalno pravno nasledstvo in pri tem tudi vztraja. Poudarja torej, da ni potrebna privolitev toženca za spremembo tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožnik v pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožnik je v tožbi, ki se nanaša na plačilo iz naslova nadur od januarja 2013 do avgusta 2016, kot toženo stranko opredelil transport A.A. s. p., nakar je zaradi izbrisa samostojnega podjetnika iz registra kot toženo stranko opredelil fizično osebo (A.A.), ki je podala tudi odgovor na tožbo. Nato je tožnik v vlogi z dne 2. 3. 2020 kot toženo stranko navedel transport A.A. d. o. o. in se pri tem skliceval na univerzalno pravno nasledstvo. Ob tem je pojasnil, da se je samostojni podjetnik preoblikoval v pravno osebo transport A.A. d. o. o. in na navedeno podjetje so prešli vsi delavci, tudi tožnik - na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 6. 2015.

6. Sodišče prve stopnje tožnikovemu sklicevanju na okoliščino pravnega nasledstva utemeljeno ni sledilo in subjektivne spremembe tožbe pravilno ni dovolilo.

7. Upoštevalo je, da je bil A.A. s. p. izbrisan iz sodnega registra 31. 5. 2015, njegovo podjetje pa prenešeno na pravno osebo transport A.A. d. o. o. Ker je bil tožnik od 1. 6. 2015 dalje zaposlen pri pravni osebi transport A.A. d. o. o., za vtoževane terjatve iz tega obdobja vprašanje pravnega nasledstva samostojnega podjetnika ni pomembno.

8. To, da je s 1. 6. 2015 res prišlo do zatrjevanega univerzalnega pravnega nasledstva, pa je glede terjatev iz časa tožnikove zaposlitve pri samostojnem podjetniku lahko relevantno le za vprašanje pasivne legitimacije tožene stranke po materialnem pravu, ne pa tudi za presojo izpodbijanega sklepa, v zvezi s katerim je pomembna okoliščina, da ni podano pravno nasledstvo v procesnem smislu. V času trajanja spora namreč ni prišlo do prenehanja subjekta (samostojnega podjetnika) in tako tudi ne do prevzema procesno pravnega položaja (s strani družbe).

9. Tožnikovo sklicevanje na okoliščino univerzalnega pravnega nasledstva torej ni odločilno ne glede obdobja zaposlitve pred 1. 6. 2015 ne glede obdobja zaposlitve po 1. 6. 2015. Za obe obdobji je tako ključna uporaba drugega odstavka 187. člena ZPP, po katerem je za subjektivno spremembo tožbe (ko tožnik toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega), potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev.

10. Ker v subjektivno spremembo tožbe nista privolila ne prvotno tožena stranka – fizična oseba ne na novo tožena stranka – pravna oseba, subjektivna sprememba tožbe ni dopustna. Zato je izpodbijana odločitev pravilna.

11. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

03.12.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 150/2007
• VDSS Sodba Pdp 877/2016
• VSRS Sklep I R 11/2023