VDSS Sodba Pdp 372/2020

Jedro

Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti (odločbe VIII Ips 32/2019, VIII Ips 65/2019, VIII Ips 18/2020).

Ali je na določeni misiji toženka določnemu vojaku omogočila tedenski počitek, je dejansko vprašanje, dejstva pa so predmet dokazovanja v posameznem delovnem sporu. Zato tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja druge pravnomočno odločene zadeve, v katerih je bila vojakom odškodnina zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka prisojena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe postopek ustavilo v delu, v katerem tožnik zahteva obračun in plačilo davkov ter prispevkov (točka I izreka; sklep). Zahtevek, da mu je dolžna toženka plačati znesek 3.264,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2015 do plačila in znesek 3.162,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2015 do plačila ter da mu je dolžna plačati pravdne stroške, je zavrnilo (točka I izreka sodbe). Tožniku je naložilo, da toženki plača pravdne stroške v znesku 854,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo (točki II in III izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da mu toženka ni zagotovila niti enega dne tedenskega počitka na mednarodnih misijah KFOR ... in KFOR .... Bil je vodja skupine in je bil ves čas misije odgovoren za delo podrejenih vojakov, bil jim je ves čas na razpolago, poročal je poveljniku oddelka. Tudi na dni, ki so bili opredeljeni kot prosti, je opravljal delo, nudil je pomoč podrejenim vojakom. Na dan pred patruljami jim je nudil pomoč pri pripravi, nadziral jih je. Vsak dan je zjutraj in zvečer opravil pregled vojakov in o tem poročal. To sta potrdili priči A.A. in B.B.. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da to, da je tožnik opravil pregled vojakov in o tem poročal, ne pomeni opravljanja dela, da bi kršilo pravico do tedenskega počitka. Tožnik je glede izvidovanj izpovedal, da mu na te dni tedenski počitek ni bil zagotovljen, izvidovanje predstavlja delo. Iz izpovedi priče C.C. pa izhaja, da so proste dni označili tudi, kadar so bili vojaki na operativni nalogi D.. To velja za dneve 14. 7. 2013, 31. 7. 2013, 24. 8. 2013, 25. 8. 2013 in 27. 8. 2013. Vojakom, ki so bili s tožnikom v istem vodu in so bili celo manj obremenjeni, je bila pravnomočno prisojena odškodnina zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka. Gre za zadeve IV Pd 395/2015, IV Pd 1102/2015 in IV Pd 10/2018 ter zadevo tožnika E.E., tožnik pritožbi prilaga pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi različno obravnavalo isto dejansko stanje, kar je z vidika ustavnih pravic nedopustno. Drugi vojaki so, če jim je bila odškodnina prisojena, za enako delo, kot je bilo tožnikovo, prejeli višje plačilo. Neenaka obravnava ni utemeljena. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oboje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev in jo ustrezno utemeljilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je navedlo v obrazložitvi, in glede na pritožbene navedbe dodaja:

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno izhajalo iz določb 156. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) in 97.f člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.), ki dajeta pravico do tedenskega počitka. Tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve te pravice na mednarodnih misijah KFOR ... (22. 3. 2013 do 22. 9. 2013) in KFOR ... (29. 10. 2014 do 22. 4. 2015) je utemeljeno zavrnilo, pri čemer je sledilo novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Upoštevanje Pravil službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009 in nadalj.), zlasti režima dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošenje uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda,…), in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka (prim. odločbe VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 94/2019, VIII Ips 3/2020, VIII Ips 18/2020). Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti (odločbe VIII Ips 32/2019, VIII Ips 65/2019, VIII Ips 18/2020).

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da tožnikove nekonkretizirane navedbe, ki jih ponavlja v pritožbi, da je bil vodja skupine in bil ves čas misij KFOR ... in KFOR ... odgovoren za delo podrejenih vojakov, da jim je bil ves čas v pomoč in na razpolago, da je opravljal pregled in poročal poveljniku oddelka, ne utemeljujejo presoje, da mu toženka tedenskega počitka ni omočila (pri čemer tožnik niti v okviru svoje izpovedi ni določno opredelil, katere naloge je opravljal na posamezni dan, označen kot dan tedenskega počitka). Takšne presoje tudi ne omogoča tožnikova izpoved v delu, v katerem se nanaša na izvidovanja oziroma izlete (četudi je bilo treba preveriti opremo in na koncu izleta oddati poročilo). V pritožbi tožnik iz konteksta jemlje določene dele izpovedi prič A.A. in B.B.. Priča A.A. je za misijo KFOR ... izpovedala o tem, da se je podrejeni delavec moral obrniti na tožnika, ki je poročal naprej po I. liniji, vendar iz takšne izpovedi ne izhaja, da je tožnik na dan tedenskega počitka moral opravljati delo. Sicer pa priča A.A. sploh ni bila podrejena tožniku, kot je iz njene izpovedi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Utemeljeno je upoštevalo izpovedi prič F.F., poveljnika čete, in C.C., poveljnika voda na misiji KFOR ..., ki sta potrdila toženkine navedbe o tedenskem počitku. Izpovedi priče C.C. v delu, v katerem se nanaša na D., sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo, saj v zvezi s D. tožnik ni podal nobenih trditev, v vsakem primeru pa zgolj dejstvo pripravljenosti še ne pomeni, da je tožnik na prost dan opravljal delo. Priča B.B. je za misijo KFOR ... izpovedal le, da je moral tožnik nadzirati svoje podrejene, pri čemer je sodišče prve stopnje njegovo izpoved pravilno dokazno ocenilo ter ob izostanku konkretnih nalog in zadolžitev, ki bi jih tožnik imel na dan tedenskega počitka, ter upoštevaje izpoved priče G.G., poveljnika voda na misiji KFOR ..., utemeljilo presojo, da je toženka tožniku tedenski počitek omogočila.

7. Ali je na določeni misiji toženka določnemu vojaku omogočila tedenski počitek, je dejansko vprašanje, dejstva pa so predmet dokazovanja v posameznem delovnem sporu. Zato tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja druge pravnomočno odločene zadeve, v katerih je bila vojakom odškodnina zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka prisojena. V sodni praksi so tudi primeri, ko je bil zahtevek zavrnjen (npr. sodba VIII Ips 31/2019, kjer je šlo za vojaka na misiji KFOR ...), v zadevah Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani IV Pd 10/2018 (tožnik H.H.) in IV Pd 552/2018 (E.E.) pa je bila na predlog toženke dopuščena revizija zoper pravnomočni ugodilni sodbi. S sklepom VIII DoR 65/2020 je bila revizija dopuščena glede vprašanj: - ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu (tako glede priprav opreme za naslednji dan kot tudi glede sestankov) in glede presoje dokazne ocene v delu, da toženka trditev o pripravi opreme za naslednji dan ni prerekala; - ali je materialnopravno pravilno stališče, da priprava opreme za naslednji dan in udeležba na sestanku pomeni opravljanje dela za delodajalca in s tem kršitev pravice do tedenskega počitka; - ali je materialnopravno pravilno stališče, da za odločitev v zadevi ni bistveno, ali so bili sestanki formalni ali ne; s sklepom DoR 51/2020 pa glede vprašanj, - ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v zvezi s tem, da je tožnik opravljal delo za toženko, ker je bil v uniformi, ni imel prostega izhoda iz baze, je moral biti dosegljiv nadrejenim in se udeleževati sestankov z nadrejenimi ter - ali je povišana pripravljenost na mednarodni vojaški misiji na podlagi 9. točke 3. člena ZSSloV delovna obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka, tudi če ni aktivirana.

8. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, po načelu uspeha v postopku (154. člen ZPP) sam krije svoje stroške.

Datum zadnje spremembe:

30.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 482/2019
• VDSS Sodba in sklep Pdp 323/2020
• VDSS Sodba in sklep Pdp 90/2020