VDSS Sklep Pdp 379/2020

Jedro

Dokazna ocena, pri kateri sodišče selektivno upošteva le dokaze, ki jih predlaga in predloži ena stranka, pri čemer sploh ne navede nobenih razlogov, zakaj drugih dokazov ne upošteva oziroma jih ne šteje za bistvene, ni skladna z zahtevo iz 8. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek: - da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi z dne 1. 12. 2017, sklenjena med pravdnima strankama za delovno mesto pomožni finančni svetovalec za nedoločen čas; - da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo dne 30. 6. 2018 in traja z vsemi pravicami in obveznostmi, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 12. 2017, do dneva odločitve sodišča prve stopnje; - da je dolžna toženka tožnico prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije od 1. 7. 2018 do dneva odločitve sodišča; - da ji je dolžna za čas od 1. 7. 2017 do odločitve sodišča obračunati bruto zneske nadomestila plače v višini 1.753,33 EUR mesečno in ji izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. dne v prihodnjem mesecu do plačila; - da ji je dolžna obračunati denarno povračilo v višini 24.546,62 EUR bruto ter ji izplačati pripadajoči neto znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). Toženki je naložilo, da tožnici plača odškodnino v višini 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2018 do plačila; v presežku (do 5.700,00 EUR) je zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Naložilo ji je, da ji plača prikrajšanje pri plači v višini 550,00 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 14. 7. 2018 do plačila (točka III izreka). Tožbo je v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo davkov in prispevkov od prikrajšanja pri plači, zavrglo (točka IV izreka). Toženki je naložilo, da za tožnico plača pravdne stroške v višini 3.544,70 EUR in sodno takso v višini 190,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točki V in VI izreka).

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe (točka I izreka, drugi odstavek točke II izreka) se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnica. Navaja, da je toženka z njo nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ni šlo za začasno povečan obseg dela, ampak za prenašanje rizika poslovanja na delavca, kar ni zakonito. Priči A.A. in B.B. sta izpovedali, da je bil obseg dela pri toženki nespremenjen, toženka je po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjenem s tožnico, objavila dve prosti delovni mesti. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas niso bile sklenjene iz razloga, ki bi bil povezan z mentorstvom. Iz izpovedi priče C.C. izhaja, da toženka niti ni imela težav z zagotavljanjem mentorstev. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo višji odškodninski zahtevek, premajhno težo je pripisalo izvedenskemu mnenju, iz katerega izhaja, da je tožnica utrpela duševno motnjo v obliki napetosti, strahu, nespečnosti … O posledicah trpinčenja je izpovedala tožnica. Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o pravdnih stroških, tožnici je priznalo prenizko nagrado za sestavo pripravljalnih vlog. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Zoper odločitev, da je dolžna toženka tožnici plačati odškodnino v višini 5.000,00 EUR s pripadki, in odločitev o pravdnih stroških (prvi odstavek točke II izreka, točki V in VI izreka) se pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo o odškodninski odgovornosti toženke. Ugotovitve o trpinčenju na delovnem mestu so v nasprotju z listinami. Priče B.B., D.D., E.E. in F.F. sploh niso potrdile tožničine izpovedi. Priča D.D. je izpovedala le, da je direktorica govorila bolj glasno in da je delavcem očitala nesposobnost. E.E. kot tožničin sorodnik ni verodostojna priča, pri toženki je bil na praksi 14 dni, ko je bil zaslišan, pa je izpovedal le o enem dogodku, ko je direktorica tožnici izrekla opozorilo. F.F. pri toženki ni bila zaposlena v istem obdobju kot tožnica. Priča B.B. je izpovedala o očitani nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Direktorica toženke je tožnico enako kot druge delavce le opozarjala na napake in jih motivirala za delo. Izražanje kritike ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu (sodba VDSS Pdp 25/2018). Za trpinčenje se zahteva, da ravnanja trajajo daljše časovno obdobje (sodba VS RS VIII Ips 159/2014), da je ravnanj več (odločbe VDSS Pdp 10/2019, Pdp 866/2014, Pdp 569/2017). Ne gre za trpinčenje, če se zdravniku očita premajhno število pregledov in se od njega zahteva, da se udeležuje vizit in kolegijev (sodba VDSS Pdp 1072/2014), če se poda pisno opozorilo (sodba VDSS Pdp 443/2015), če je delavec žrtev zbadljivk zaradi brade in motorja, ker ne izhaja iz bogate družine (sodba VDSS Pdp 932/2013), če se delavko opozarja na napake in nepravilen odnos do dela, četudi s povišanim glasom (sodba VDSS Pdp 215/2014), če se odvzamejo določene delovne naloge (naročanje pisarniškega materiala, sodba VDSS Pdp 1139/2013). Organizacija dela je v pristojnosti delodajalca (sodba VDSS Pdp 1072/2014), vsakdanji konflikti ne pomenijo trpinčenja (sodba VDSS Pdp 117/2015). Pri presoji, ali gre za trpinčenje, niso bistveni subjektivni občutki delavca, ampak ali so ravnanja objektivno gledano nedopustna (sodba VS RS VIII Ips 42/2015). Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedi prič, ki so zanikale kakršno koli nedopustno ravnanje direktorice toženke. Kršilo je 8. člen ZPP. Zgolj pavšalno je navedlo, da so še zaposlene pri toženki. To ne predstavlja dokazne ocene. G.G. pri toženki ni več zaposlena, ko je bila zaslišana kot priča, je izpovedala, da so bile kritike usmerjene na delo in da si je tožnica sama uredila bolniški stalež. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima tožnica terapijo z antidepresivi, je v nasprotju z njeno medicinsko dokumentacijo in izvedenskim mnenjem. Tožnica terapijo odklanja. Sama je želela, da se jo napoti k specialistu psihiatru. Šikaniranje na delovnem mestu je navedeno v anamnezi. Z direktorico toženke in drugimi delavci se je družila v prostem času. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do predloženih SMS sporočil, ki kažejo prijateljske odnose. Tožnica je bolniški stalež nastopila, ko je prejela plačilno listo za maj 2018. Tako je ravnala zaradi nezadovoljstva s plačo. Sodišče prve stopnje višine prisojene odškodnine ni utemeljilo. Izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti. Tožnica je vtoževala odškodnino po posameznih postavkah. Tako je bila odškodnina prisojena v zadevah, na kateri se sklicuje sodišče prve stopnje (sodbi VDSS Pdp 772/2018 in Pdp 1047/2010). Prisojena odškodnina je bistveno previsoka. Odstopa od sodne prakse (sodba VDSS Pdp 491/2017). Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe in sklepa spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podrejeno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oboje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

4. Obe pravdni stranki podajata odgovor na pritožbo, v katerem prerekata pritožbene navedbe nasprotne stranke in pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Je pa zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično sprejelo najmanj preuranjeno odločitev, tako glede zakonitosti sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas kot glede trpinčenja na delovnem mestu.

7. Pogodba o zaposlitvi se lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za enega izmed razlogov, določenih v prvem odstavku 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), med katerimi je naveden razlog: začasno povečan obseg dela (3. alineja), ki je naveden v vseh treh pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih med pravdnima strankama: - pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 1. 12. 2017 za čas od 1. 12. 2017 do 31. 1. 2018, - pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 1. 12. 2018 za čas od 1. 2. 2018 do 31. 3. 2018 in - pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 1. 4. 2018 za čas od 1. 4. 2018 do 30. 6. 2018. Toženka je podala navedbe za vsako pogodbo o zaposlitvi posebej, s katerimi je utemeljevala njihovo zakonitost. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo začasno povečanega obsega dela za vsako pogodbo o zaposlitvi posebej, ampak je na splošno na podlagi izpovedi priče H.H. ugotovilo, da se je pri toženki v novembru 2017 ob preverjanju trga pokazala potreba po zaposlitvi enega delavca, kar je sovpadlo z marketinško kampanijo za pridobitev novih strank, zaradi izčrpanja trga na I. območju je tožnica nato delo opravljala na J., vendar so bile potrebe po delu v upadu, kar je v vsakem primeru značilno za poletne mesece. Štelo je, da je ta izpoved potrjena z izpovedjo direktorice toženke in priče K.K. (zunajzakonski partner direktorice toženke), da zaradi dela na področju zavarovalniških poslov ni mogoče govoriti o trajni potrebi po delu, da je zaradi nepredvidljivosti dela potreba le začasna (točka 9 obrazložitve). Poleg tega je upoštevalo s strani toženke predložene listine v prilogah B44-B46 (preglednica števila zaposlenih, izpis zavarovanih oseb za čas od 1. 7. 2018 do 31. 8. 2018 in potrdila o prijavi ter odjavi), ki kažejo, da toženka v juliju in avgustu 2018 ni na novo zaposlovala (točka 10 obrazložitve).

8. Tožnica tako ugotovljenim dejstvom, ki bi utemeljevala presojo o zakonitosti sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, utemeljeno oporeka. Sodišče prve stopnje se sploh ni opredelilo do drugačnih izpovedi tožnice in z njene strani predlaganih prič, predvsem priče A.A., o trajni potrebi po delu, kot se tudi ni opredelilo do listine v prilogi A6 (objava prostega delovnega mesta), ki jo je predložila tožnica, iz katere bi izhajalo, da je toženka v juliju 2018 iskala dva nova delavca. Dokazna ocena, pri kateri sodišče selektivno upošteva le dokaze, ki jih predlaga in predloži ena stranka, pri čemer sploh ne navede nobenih razlogov, zakaj drugih dokazov ne upošteva oziroma jih ne šteje za bistvene, ni skladna z zahtevo iz 8. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka.

9. Prepovedano trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, ali navedbe tožnice o trpinčenju (brez navedbe konkretnih dogodkov) držijo, povzelo izpoved tožnice, da je direktorica toženke na sestankih delavce nadirala, da jim je postavljala nemogoče zahteve, izsiljevala rezultate dela, jih zmerjala (da so neprimerno oblečeni, da jih je lahko sram, da so „fuknjeni“), ob neprimernih urah jim je pošiljala elektronska sporočila, zahtevala je druženja izven delovnega časa ter nenehno dosegljivost, njej osebno je rekla, da je nepismena, debela, da se slabo oblači, da naj dvigne svojo leno „rit“ in „spizdi“ ter druge neprimerne in ponižujoče kletvice ter žaljivke (točka 13 obrazložitve). Ocenilo je, da je takšna (nekonkretizirana) izpoved potrjena z izpovedjo prič B.B., D.D., E.E. in F.F., pri čemer je priča B.B. izpovedala o delavniku od jutra do večera, da direktorica z opravljenim delom ni bila nikoli zadovoljna, da so bili pritiski, da je direktorica tožnico zmerjala, da je nesposobna in da nima šole (točka 14 obrazložitve). Glede ostalih prič je navedlo, da so zaposlene pri toženki in nočejo izpovedati zoper delodajalca ali da sploh niso bile zaposlene pri toženki v istem obdobju kot tožnica, zaradi česar njihove izpovedi ni upoštevalo (točka 15 obrazložitve).

10. Toženka v pritožbi utemeljeno oporeka takšni dokazni oceni sodišča prve stopnje, sodišče prve stopnje je enako kot pri ugotavljanju dejstev glede razloga za zaposlovanje za določen čas pri ugotavljanju dejstev glede zatrjevanega trpinčenja selektivno upoštevalo dokaze - le tiste, ki jih je predlagala tožnica in so ji v korist, ostale pa je prezrlo. Poleg tega ni upoštevalo, da so priče A.A., B.B., E.E. (tožničin nečak) in F.F. le v manjšem delu potrdile tožničino izpoved, izpovedi drugih prič pa ni upoštevalo, ocenilo jih je za nepristranske zaradi zaposlitvenega statusa (delavci toženke) oziroma je navedlo, da njihove izpovedi niso bistvene, ker niso bili zaposleni pri toženki v času, ko je tam delo opravljala tožnica (kar velja tudi za pričo F.F., ki ji je verjelo, delovno razmerje pri toženki ji je prenehalo 30. 9. 2016). Povezanost prič z eno od pravdnih strank (kar velja tudi za pričo E.E., pa je sodišče prve stopnje njegovo izpoved upoštevalo) njihovi izpovedi a priori ne odreka verodostojnosti, ampak je treba njihove izpovedi kritično presoditi tako kot izpovedi drugih prič. V primeru, ko se njihove izpovedi razlikujejo, je še toliko bolj pomembno, da se navedejo argumenti, zakaj sodišče določenim pričam verjame, drugim pa ne. Poleg tega je toženka za svoje navedbe, s katerimi je oporekala navedbam tožnice o trpinčenju na delovnem mestu, predložila druge dokaze, kot so listine pod prilogo B7, ki jih izpostavlja v pritožbi (SMS sporočila med tožnico in direktorico toženke) in ki kažejo na odnos med strankama, pa se sodišče prve stopnje do njih sploh ni opredelilo.

11. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbama, na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP in 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani del sodbe in sklepa ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na naravo stvari in okoliščine primera je ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka, saj je sodišče prve stopnje zaslišalo večje število prič in prebralo listinske dokaze, ki jih ni dokazno ocenilo oziroma je dokazno oceno napravilo pomanjkljivo. V ponovljenem postopku bo ugotovljene pomanjkljivosti hitreje in laže odpravilo sodišče prve stopnje, pri čemer bo spoštovano načelo neposrednosti, pravdni stranki pa bosta imeli možnosti pritožbe zoper sprejeto odločitev. Stranki sta iz sodnega okrožja Maribor in bo tudi s tega vidika izvedba ponovljenega postopka pred sodiščem prve stopnje zanju bolj ekonomična. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve v ponovljen postopek glede na dosedanji potek postopka po tožbi, vloženi v letu 2018, ne bo povzročila kršitve strankinih pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku v okviru podanih navedb presoja zakonitost vsake posamezne med strankama sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer naj pri ugotavljanju razloga za zaposlovanje za določen čas upošteva, da gre pri začasno povečanemu obsegu dela za obseg dela, ki je začasno povečan, ki torej odstopa od običajnega poslovanja. Pri presoji, ali je bila tožnica deležna trpinčenja na delovnem mestu pa naj presoja vsa zatrjevanja dejanja najprej vsako posebej in nato skupaj. Pri tem naj upošteva, da je v pristojnosti delodajalca dajanje navodil za delo in nadzor nad delom, morebitna kritika pa mora biti izražena na primeren (ne nedopusten) način. Če bi presodilo, da je odškodninska terjatev tožnice podana po temelju, naj pri presoji višine odškodnine izhaja iz postavljenega zahtevka. Pri odmeri odškodnine naj ustrezno upošteva tako okoliščine konkretnega primera kot primere sodne prakse.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

30.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 242/2021
• VDSS sodba Pdp 1619/2008
• Sodba IV Ips 92/2012