VDSS Sodba Psp 156/2020

Jedro

Za odločitev v zadevi je torej bistvena ugotovitev, kdaj je prišlo do spremembe, ki vpliva na samo pravico do subvencije najemnine. S tem v zvezi je tako potrebno razčistiti, kdaj se je tožnica preselila na nov naslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2019 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 12. 8. 2016 in zadevo vrnilo CSD v ponovno upravno odločanje ter mu naložilo, da mora izdati novo odločbo najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev stroškov postopka na račun prvostopenjskega sodišča.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da drži, da je obrazložitev organa prve stopnje v odločbi z dne 12. 8. 2016 napačna oziroma pomanjkljiva, s tem, ko ugotavlja, da tožnica ni upravičena do subvencije najemnine, ker iz najemne pogodbe izhaja, da ni najemnica za nedoločen čas. Vendar pa v nadaljnji obrazložitvi organ navede pravilno materialno pravno podlago za razveljavitev prejšnje odločbe z dne 7. 1. 2016 in ugotovi, da tožnica od 1. 6. 2016 ni upravičena do subvencije najemnine za bivalno enoto na naslovu B.. Med trajanjem subvencije najemnine je namreč CSD po uradni dolžnosti ugotovil, da je prišlo do spremembe, ki vpliva na samo pravico. Odločitev je sprejel na podlagi 42.a člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)¹ in 42.b člena ZUPJS. Drugostopenjski organ pa je podrobneje pojasnil, da je upravni organ sklenitev nove najemne pogodbe z dne 25. 5. 2016 za bivalno enoto na naslovu C. štel kot spremembo, ki zahteva izdajo drugačne odločbe. S tem je pritožbeni organ saniral pomanjkljivo obrazložitev organa prve stopnje. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da se strinja z izdajo nove odločbe zaradi spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na upravičenost do pravice, ne strinja pa se, da je kot spremembo mogoče šteti že samo sklenitev najemne pogodbe, brez upoštevanja, kdaj dejansko se je tožnica preselila na nov naslov. Po mnenju tožene stranke je takšno razlogovanje napačno. Ni sporno, da organ prve stopnje ni ugotavljal dejstva, da se je tožnica preselila na nov naslov, saj po mnenju tožene stranke navedeno dejstvo niti ni pravno relevantno in ga med drugim tudi ne nalaga nobena zakonska določba. Z 25. 5. 2016 je prenehala veljati prejšnja najemna pogodba z dne 22. 1. 2010. Posledično je bila tožnica prosta vseh obveznosti iz pogodbe in s tem tudi ni bila več upravičena do subvencije najemnine. Spremembo bi morala tožnica na podlagi drugega odstavka 42. člena ZUPJS sama sporočiti v roku 8 dni od dne, ko je taka sprememba nastala. Ker tožnica tega ni storila, upravni organ pa je sam izvedel za sklenitev nove najemne pogodbe, je pravilno pričel s postopkom po uradni dolžnosti na podlagi 42.a člena ZUPJS ter izdal odločbo na podlagi drugega odstavka 42.b člena ZUPJS. Glede stališča sodišča prve stopnje, da je bilo s prvostopenjsko odločbo nedopustno poseženo v odločbo z dne 7. 1. 2016, z učinkom za nazaj, kot če bi bila odločba odpravljena, namesto, da bi tožena stranka odločbo z dne 7. 1. 2016 razveljavila šele s 1. 9. 2016, pa tožena stranka navaja, da 281. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)² loči med učinkom razveljavitve (pravne posledice iz razveljavljene odločbe, ki so že nastale, se ne odpravljajo, hkrati ne morejo nastati nobene nadaljnje posledice) oziroma odprave (odpravijo se vse pravne posledice, ki so iz nje nastale). Vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da je v tem primeru ZUPJS lex specialis napram ZUP. Izjemo od uporabe ZUP predstavljajo določbe ZUPJS, ki urejajo postopek v primeru spremembe okoliščin in vračila neupravičeno priznanih pravic iz javnih sredstev, čemur je pritrdilo tudi že Vrhovno sodišče RS. Bistveno pri tem je, da CSD odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero je razveljavil odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev ali določi drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev. Po mnenju tožene stranke je 25. 5. 2016 prišlo do spremembe in prvi dan naslednjega meseca po nastopu spremembe je 1. 6. 2016. S tem dnem pa je tožnici pravilno prenehalo upravičenje do subvencije najemnine za bivalno enoto na naslovu B.. Novo vlogo za bivalno enoto na naslovu C., pa je tožnica vložila šele 6. 7. 2016. CSD je z novo odločbo z dne 7. 9. 2016 pravilno odločil, da ji pripada subvencija najemnine za obdobje od 1. 8. 2016 do 31. 7. 2017. Hkrati je določil tudi novo višino, saj se je spremenila tudi sama višina najemnine. Sodišče je grajalo tudi nedoločen izrek o vračilu neupravičeno prejetih sredstev subvencije. Po mnenju tožene stranke je pravna podlaga za izrek o vračilu neupravičeno prejetih sredstev v prvem odstavku 44. člena ZUPJS. Pri subvenciji najemnine gre za pravico iz javnih sredstev, zato o njej odloča CSD, pri čemer je dejanski izplačevalec te pravice tretja oseba (večinoma občina). CSD odloči le o pravici in dolžnosti vračila, saj z dejanskimi podatki o realiziranih izplačilih ne razpolaga. Občine, ki so dolžne plačevati subvencije, so o tem obveščene na podlagi informacijskega sistema. Ne gre za individualno izmenjavo podatkov med CSD in občino. Iz navedenih razlogov CSD ne more določiti natančne višine sredstev, ki jih je oseba dolžna vrniti. Kot je tožena stranka tudi navajala in dokazovala je izplačevalec, sklad D. mestne občine E. tožnici izstavil račun in sicer za mesece junij do avgust 2018 v višini 257,79 EUR. S tem je bil znesek za vračilo ustrezno konkretiziran. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Glede na uspeh naj sodišče spremeni tudi odločitev v III. točki izreka o stroških postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Strinja se z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka odločbo z dne 7. 1. 2016, glede na datum izdaje, razveljaviti šele s 1. 9. 2016. Tožnica priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)³ pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 2. 2019, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 12. 8. 2016. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločbo št. ... z dne 7. 1. 2016 o upravičenosti do subvencije najemnine za bivalno enoto na naslovu B. s 1. 6. 2016 razveljavil, ter nato vlogo za subvencioniranje neprofitne najemnine za bivalno enoto na naslovu B., zavrnil. Nadalje je odločil, da je tožnica dolžna skladu D. mestne občine E. povrniti višino sredstev, ki jih je navedeni sklad tožnici izplačal na podlagi s tem izrekom razveljavljene/odpravljene odločbe.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožnica na podlagi odločbe št. ... z dne 7. 1. 2016 upravičena do subvencionirane neprofitne najemnine za bivalno enoto na naslovu B., ki ji je bila v najem oddana z najemno pogodbo št. ... z dne 22. 1. 2010. Znesek subvencionirane najemnine je znašal 85,93 EUR mesečno in sicer ji je bil priznan za čas od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. Dne 25. 5. 2016 je bila sklenjena nova najemna pogodba, s katero je bila tožnici v najem oddana bivalna enota v večstanovanjski stavbi na naslovu C. (priloga A/5). V drugem odstavku 27. člena je določeno, da s sklenitvijo pogodbe preneha veljati najemna pogodba št. ... z dne 22. 1. 2010. Tožnica je 6. 7. 2016 oddala vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. CSD je na podlagi navedene vloge z odločbo št. ... z dne 7. 9. 2016 odločil, da je tožnica upravičena do subvencionirane neprofitne najemnine za bivalno enoto na naslovu C. v višini 44,08 EUR mesečno za obdobje od 1. 8. 2016 do 31. 7. 2017.

8. ZUPJS v drugem odstavku 42. člena določa, da mora upravičenec do subvencije najemnine CSD sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. CSD v tem primeru na novo odloči o posamezni pravici. V 42.a členu pa je naloženo CSD, da ves čas trajanja pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremlja, ali so nastopile spremembe, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznane pravice, ker upravičenec do pravice iz javnih sredstev ni več upravičen ali je upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje in začeti postopek po uradni dolžnosti. V 42.b členu pa je v prvem odstavku določeno, da o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je CSD izvedel po uradni dolžnosti ali v roku iz drugega in tretjega odstavka 42. člena tega zakona, na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, razen v postopku oprostitve plačila socialno varstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika, ko CSD odloči z dnem nastanka spremembe, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin na strani upravičenca do storitve. V drugem odstavku pa je nadalje določeno, da o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po roku iz drugega in tretjega odstavka 42. člena tega zakona, CSD odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru CSD odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev ali določi drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

9. Po stališču pritožbenega sodišča ni odločilno zgolj dejstvo, da je s sklenitvijo nove pogodbe, torej s 25. 5. 2016 prenehala veljati prejšnja najemna pogodba št. ... z dne 22. 1. 2010. V tem primeru namreč ne gre za odpoved najemne pogodbe, temveč je šlo v bistvu za sklenitev nove pogodbe, ker je bila tožnici v najem oddana druga bivalna enota na drugem naslovu. V obeh primerih pa je lastnik bivalnih enot sklad D. mestne občine E.. V prvem odstavku 15. člena je izrecno določeno, da se najemnik zavezuje, da se bo vselil v bivalno enoto v 30 dneh po sklenitvi najemne pogodbe in prevzemu bivalne enote v posest in jo bo uporabljal skladno z njenim namenom določenim z zakonom in najemno pogodbo. Iz dopisa sklada D. mestne občine E. in računov (priloge B/2 - B/3 in B/4 - B/6) izhaja, da naj bi se tožnici zaračunavala tudi najemnina tako za mesece junij, julij, kot tudi avgust in sicer za stanovanjsko enoto na naslovu B.. Najemnina za stanovanjsko enoto na naslovu C. pa naj bi se zaračunavala za mesece julij in avgust. Za odločitev v zadevi je torej bistvena ugotovitev, kdaj je prišlo do spremembe, ki vpliva na samo pravico do subvencije najemnine. S tem v zvezi je tako potrebno razčistiti, kdaj se je tožnica preselila na nov naslov. Iz njenih navedb sicer izhaja, da je bilo to s 25. 6. 2016, vendar pa glede tega ni predložila nobenega dokaza.

10. Sodišče prve stopnje je v tem primeru utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi, saj tožena stranka vprašanja, od kdaj dalje tožnica ni bila več dolžna plačevati najemnino za bivalno enoto na naslovu B. oziroma od kdaj dalje tožnica biva na novem naslovu C. in je za navedeno bivalno enoto tudi dolžna plačevati najemnino, ni razčiščevala. Omenjeno vprašanje je tudi po stališču pritožbenega sodišča potrebno razčistiti s pridobitvijo primopredajnega zapisnika o predaji izpraznjene bivalne enote na naslovu B. oziroma z izvedbo drugih dokazov.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je izrek prvostopenjske odločbe glede povrnitve preplačila jasen. V primeru, da je nekomu naloženo, da je dolžan povrniti določena sredstva, mora iz izreka povsem jasno izhajati, kakšen znesek in komu ga je dolžan povrniti. V četrtem odstavku 44. člena ZUPJS je izrecno določeno, da CSD odloči o višini, načinu in o času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev. CSD bo tako skladno z navedeno določbo moral odločiti o višini in povrnitvi morebitnega preplačila subvencije najemnine.

12. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na vprašanje učinkovanja razveljavljene odločbe pa je s tem v zvezi stališče že sprejelo Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 80/2018 z dne 19. 12. 2018. Z navedeno sodbo je bila spremenjena drugostopenjska sodba opr. št. Psp 364/2017. Po stališču Vrhovnega sodišča RS ima institut "razveljavitev" v nekaterih primerih drugačen učinek, kot to določa 281. člen ZUP. Razlogi in podlaga za drugačen učinek razveljavitve pravnomočne odločbe so določeni v šestem odstavku 36. člena ZSVarPre in v 44. členu ZUPJS, ki urejata postopek ugotavljanja upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov ves čas prejemanja, torej tudi za nazaj in v posledici obveznost vračila preveč prejetih javnih sredstev, ne glede na to, ali je bila pravnomočna odločba odpravljena ali razveljavljena. Razveljavitev za naprej ne pomeni, da preveč prejetih sredstev pred tem ni treba vrniti. Na enako stališče se je revizijsko sodišče postavilo tudi že v drugi zadevi.⁴ Navedeno materialno pravno stališče bo tožena stranka upoštevala pri ponovni presoji zadeve.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Upoštevaje prvi odstavek 155. člena ZPP ter dejstvo, da je bila tožnici z odločbo Bpp št. 159/19 priznana brezplačna pravna pomoč, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
⁴ Glej VIII Ips 310/2015 z dne 9. 2. 2016.

Datum zadnje spremembe:

19.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII Ips 1/2023
• VDSS Sodba Psp 42/2023
• VSRS Sklep VIII DoR 135/2022-6