<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 433/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.433.2020
Evidenčna številka:VDS00039509
Datum odločbe:17.09.2020
Senat:mag. Biserka Kogej Dmitrovič (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev tožbe v odgovor

Jedro

Ker podatki vročilnice potrjujejo dejstvo pravilne vročitve tožbe in poziva k odgovoru nanjo, tožena stranka pa za nasprotne trditve ni sodišču predlagala nobenega dokaza, pritožbeno sodišče nima podlage, da bi pritrdilo trditvam, da vročitev tožbe ni bila opravljena v skladu z zakonom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana zamudna sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2020 nezakonita ter da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 2. 3. 2020, temveč še vedno traja z vsemi pravicami, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Toženi stranki je naložilo, naj v roku 8 dni pozove tožnika nazaj na delo ter ga za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od vključno 3. 3. 2020 dalje prijavi v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mu obračuna bruto plače skladno s pogodbo o zaposlitvi, od bruto zneskov poravna prispevke in davke ter mu izplača pripadajoče neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zamudno sodbo pravočasno vlaga pritožbo tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov in navaja, da ni prejela pravilno vročene tožbe 12. 6. 2020, saj je bilo v prejetem sodnem pisanju le povabilo k mediaciji, sama tožba pa ne. Pove, da je tako utemeljeno pričakovala, da ji bo tožba vročena naknadno in da ji na sodno pisanje ni treba odgovarjati. Glede na to meni, da niso nastopili pogoji iz ZPP za izdajo zamudne sodbe. Dalje trdi, da tožba ni vsebinsko utemeljena, saj se je tožnik s prenehanjem delovnega razmerja strinjal zaradi dela pri drugem delodajalcu od februarja 2020 dalje. Navaja, da je tožnik želel, da mu delovno razmerje preneha, in se ni skliceval na 114. člen ZDR-1. Sodišču prve stopnje očita, da ni ugotavljalo dejstva, da je tožnik dal soglasje k prenehanju pogodbe o zaposlitvi, in v tem delu ni izvedlo dokaznega postopka. Meni, da bi to dejstvo moralo biti razjasnjeno, zato ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, sodišče prve stopnje pa bi moralo izvesti narok ne glede na to, ali je bil podan odgovor na tožbo ali ne. Zatrjuje nesklepčnost tožbe, predlaga razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje in priglaša stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pasivnost tožene stranke je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.

6. Tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da ji tožba ni bila vročena v odgovor, saj naj bi v sodnem pisanju 12. 6. 2020 prejela zgolj povabilo k mediaciji, ne pa tudi tožbe in poziva, naj nanjo odgovori. Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da je v pozivu toženi stranki, naj odgovori na tožbo (list. št. 5), kot priloga navedena tožba s prilogami A1-3, poleg pa pripeta vročilnica, na kateri je pod rubriko vsebina navedeno: „T, tožba s pril. A1-3, poziv, povabilo k M“. Ker podatki vročilnice potrjujejo dejstvo pravilne vročitve tožbe in poziva k odgovoru nanjo, tožena stranka pa za nasprotne trditve ni sodišču predlagala nobenega dokaza, pritožbeno sodišče nima podlage, da bi pritrdilo trditvam, da vročitev tožbe ni bila opravljena v skladu z zakonom.

7. Tožena stranka ni v roku odgovorila na tožbo, zato so odločilna dejstva v tem sporu lahko le tista, ki so navedena v tožbi. Ta dejstva je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in na podlagi teh dejstev izhaja vtoževana posledica, to je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita ter njene posledice (reintegracija in reparacija).

8. Z navedbo, da je tožnik soglašal s podano odpovedjo, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa iz tega razloga zamudne sodbe sploh ni dopustno izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP). Izpodbijana zamudna sodba tudi ni nesklepčna, saj je tožnik v tožbi zatrjeval, da ni podal pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je pravilna materialnopravna posledica nezakonitost take odpovedi na podlagi 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl. – ZDR-1).

9. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 318, 318/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxMzc2