VDSS Sklep Pdp 427/2020

Jedro

V pravni literaturi in sodni praksi je zastopano stališče, da je pooblaščenec tožnika upravičen za njegovo zastopanje tudi v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo, ki se praviloma obravnava v enotnem postopku skupaj s tožbo, zato velja, da stranka ne more biti v drugačnem (slabšem) položaju zgolj zaradi tega, ker se nasprotna tožba obravnava v ločenem postopku. Stranki je torej treba tudi v tem primeru priznati, da jo že zastopa pooblaščenec, ki ga je pooblastila v postopku po prvotni tožbi. Glede na navedeno torej pritožba pravilno opozarja, da bi morala biti nasprotna tožba s pozivom za odgovor vročena pooblaščencu tožene stranke, ne pa stranki neposredno (prvi odstavek 137. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo in sklepom toženi stranki naložilo, naj tožniku plača pripadajoči neto znesek regresa za letni dopust za leto 2016 od bruto zneska 274,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od 31. 12. 2016 dalje do plačila. Kar je bilo iz tega naslova zahtevanega več (razlika do 300,00 EUR in zakonske zamudne obresti od bruto zneska regresa), je zavrnilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da naslovno sodišče ni pristojno za odločanje o delu tožbe, ki se nanaša na odvod in plačilo davkov in prispevkov, zato je tožbo v tem delu zavrglo ter razveljavilo opravljena pravdna dejanja v zvezi s tem (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožniku povrne stroške 149,33 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar je iz tega naslova zahtevanega več, pa je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo (njen ugodilni del) in odločitev o stroških vlaga pritožbo tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je odločitev preuranjena, materialno pravo zmotno uporabljeno ter da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZPP. Sklicuje se na 105. člen v povezavi s 180. členom ZPP in trdi, da bi tožnik moral v tožbi navesti identifikacijske podatke strank, česar ni storil. Ker so navedeni podatki v izpodbijani sodbi navedeni, meni, da jih je sodišče pridobilo samoiniciativno in s tem preseglo svoje poslanstvo. Zavzema se za to, da bi sodišče prve stopnje tožnika moralo s sklepom pozvati k dopolnitvi tožbe, ne pa je samo dopolnjevati z identifikacijskimi podatki. Trdi, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP sprejelo v obravnavanje nepopolno tožbo in jo brez predhodnega poziva k dopolnitvi vročilo toženi stranki. Pove, da je bila tožba v tem postopku kot nasprotna tožba vložena v pravdni zadevi naslovnega sodišča opr. št. Pd 387/2019. Trdi, da njenemu pooblaščencu iz prvotnega postopka istočasno z odgovorom na tožbo in nasprotno tožbo ni bil vročen poziv za odgovor na nasprotno tožbo. Sklicuje se na sodno prakso in komentar ZPP, ter zatrjuje, da bi morala biti nasprotna tožba s pozivom za odgovor na tožbo vročena pooblaščencu sedaj tožene stranke, ne pa stranki neposredno, zaradi česar niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Zatrjuje kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklicuje se na to, da se nasprotna tožba praviloma obravnava skupaj s tožbo in je pooblaščenec tožnika upravičen za njegovo zastopanje tudi v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo. Predlaga razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki naj ugotovljeno kršitev odpravi s ponovnim vročanjem tožbe v odgovor toženi stranki po pooblaščencu. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba (nasprotna tožba iz zadeve Pd 387/2019) pravilno vročena toženi stranki 23. 1. 2020. Tožena stranka pravilno uveljavlja, da je bila nasprotna tožba v odgovor vročena njej neposredno (prim. vročilnico, pripeto k list. št. 8), in ne njenemu pooblaščencu. Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo nepravilno vročalo toženi stranki sami, in ne njenemu pooblaščencu, čeprav ga je imela v postopku po prvotni tožbi v citirani zadevi. V pravni literaturi in sodni praksi je zastopano stališče, da je pooblaščenec tožnika upravičen za njegovo zastopanje tudi v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo, ki se praviloma obravnava v enotnem postopku skupaj s tožbo, zato velja, da stranka ne more biti v drugačnem (slabšem) položaju zgolj zaradi tega, ker se nasprotna tožba obravnava v ločenem postopku. Stranki je torej treba tudi v tem primeru priznati, da jo že zastopa pooblaščenec, ki ga je pooblastila v postopku po prvotni tožbi. Glede na navedeno torej pritožba pravilno opozarja, da bi morala biti nasprotna tožba s pozivom za odgovor vročena pooblaščencu tožene stranke, ne pa stranki neposredno (prvi odstavek 137. člena ZPP).¹

6. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa razveljaviti zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Kršitve postopka glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, zaradi izdaje zamudne sodbe se v zadevi dokazi namreč sploh še niso izvajali in dejansko stanje je v celoti ostalo neugotovljeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bila nasprotna tožba vložena 20. 1. 2020. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tožbo toženi stranki ponovno vročiti v odgovor prek njenega pooblaščenca.

7. Pritožbene navedbe v zvezi s pomanjkljivostjo nasprotne tožbe, ki ni vsebovala identifikacijskih podatkov strank, na odločitev ne vplivajo. Eventualno bi lahko šlo zgolj za relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, vendar pa ob tem ni izpolnjen pogoj vpliva na zakonitost in pravilnost zamudne sodbe. Glede na to, da se praviloma nasprotna tožba obravnava v istem postopku kot prva tožba, ki je očitno vsebovala potrebne identifikacijske podatke, ter dejstvo, da so ti podatki sedaj sodišču znani in tožena stranka ni nasprotovala njihovi verodostojnosti, v postopku ni več potrebe po tem, da bi se tožnika po nasprotni tožbi pozivalo k popravi nasprotne tožbe v smislu dopolnitve z identifikacijskimi podatki.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

-------------------------------
¹ Primerjaj s sklepi Višjega sodišča v Kopru I Cp 607/2017 in Cpg 192/2008 ter Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 250/2012 in I Cp 3525/2011.

Datum zadnje spremembe:

19.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1232/2014
• VDSS sklep Pdp 515/2013
• VDSS Sklep Pdp 164/2018