VDSS Sklep Pdp 570/2020

Jedro

Premestitev tožnika je bila posledica njegove razrešitve po odločbi o razrešitvi z mesta direktorja, to odločbo pa je upravno sodišče odpravilo. Z odpravo odločbe se zadeva vrne v stanje pred njeno izdajo. S tem je odpadla pravna podlaga, zaradi katere je bil tožnik z izpodbijanim sklepom premeščen na drugo delovno mesto. Ker tožnik ni bil razrešen, tudi ne bi smel biti premeščen na drugo delovno mesto. Tožnik je v postopku v zvezi z izdajo začasne odredbe po podanem predlogu izkazal verjetnost, da njegova terjatev obstoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zahteval, da se v zavarovanje njegove nedenarne terjatve do tožene stranke na reintegracijo nazaj na delovno mesto direktorja A. zadrži izbira kandidata po javnem natečaju za direktorja A., Generalni policijski upravi, B., ki je bil objavljen dne 27. 10. 2020 in se toženi stranki prepove izbrati kandidata za direktorja A., Generalni policijski upravi, B. ter se ji v bodoče tudi prepove objaviti nov javni natečaj za direktorja A., Generalni policijski upravi, B. in da se začasna odredba izda za čas do 60 dni po pravnomočni razrešitvi tega delovnega spora pod opr. št. I Pd 828/2020 pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani ter da ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (točka I izreka). Odločilo je tudi, da se odločitev o stroških v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe pridrži do končne odločitve (točka II izreka).

2. Zoper odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe ter toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka 15-dnevnega paricijskega roka do plačila. Tožnik se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni uspel izkazati verjetnosti terjatve, saj ta ni pravilen. Upravno sodišče RS je s sodbo z dne 17. 9. 2020 odpravilo izpodbijano odločbo o razrešitvi in zadevo vrnilo organu prve stopnje v novo odločanje. Morebitni novi sklep o razrešitvi tožnika bi moral, seveda če bi se v. d. direktorja Policije odločil, da ga bo sprejel, temeljiti na drugi pravni podlagi, saj ga na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU skladno z odločitvijo upravnega sodišča, ni moč izdati. Ker je bila odločba o razrešitvi tožnika s položaja direktorja A. s sodbo upravnega sodišča odpravljena, pomeni, da sploh ni nikoli obstajala, zato tožnik maja 2020 ni bil razrešen s položaja direktorja A.. Ker pa je bil tožnik, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, premeščen na drugo delovno mesto izključno zaradi razrešitve s tega položaja, tudi premestitev ni bila zakonita. Tako ima tožnik terjatev za reintegracijo nazaj na delovno mesto direktorja A., ki bo ustrezala temu, da je tožnik še vedno veljavno imenovan na ta položaj. Tožena stranka bi tako tožnika lahko razrešila le z novo odločbo z učinkom za nazaj in ga potem znova premestila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pa o zadevi preuranjeno odločilo.

5. Tožnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.

6. V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih (270. člen ZIZ) in nedenarnih terjatev (272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ). Sodišče lahko izda začasno odredbo le, če so zanjo izpolnjeni vsi zakonski pogoji in v takšni obliki, da se z njo doseže namen zavarovanja terjatve.

7. ZIZ v prvem odstavku 272. člena določa, da mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po drugem odstavku pa mora poleg tega izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode in da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, ker tožnik ni izkazal razloga za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po prvem odstavku 272. člena ZIZ in sicer verjetnost, da njegova terjatev obstaja ali da mu bo nastala. Ta ugotovitev je materialno pravno zmotna.

9. Upravno sodišče RS je s pravnomočno sodbo opr. št. III U 82/2020 z dne 17. 9. 2020 tožbi ugodilo, odločbo vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije št., z dne ... odpravilo in zadevo vrnilo navedenemu organu v ponovni postopek. Ugotovilo je, da tožena stranka tožnika ne more razrešiti z uporabo določb petega odstavka 83. člena ZJU, lahko pa to stori, če so izpolnjeni pogoji, na kakšni drugi zakonski podlagi.

10. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo, s katero izpodbija sklep z dne 12. 5. 2020, s katerim je bi premeščen na delovno mesto policijski svetnik v Policiji, C., potrjen s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 7. 2020, ki je tožnikovo pritožbo zoper sklep o premestitvi zavrnila. Premestitev tožnika je bila posledica njegove razrešitve po odločbi o razrešitvi z mesta direktorja A., to odločbo pa je upravno sodišče odpravilo. Z odpravo odločbe se zadeva vrne v stanje pred njeno izdajo. S tem je odpadla pravna podlaga, zaradi katere je bil tožnik z izpodbijanim sklepom premeščen na drugo delovno mesto. Ker tožnik ni bil razrešen, tudi ne bi smel biti premeščen na drugo delovno mesto. Tožnik je v postopku v zvezi z izdajo začasne odredbe po podanem predlogu izkazal verjetnost, da njegova terjatev obstoji.

11. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da vrnitev zadeve prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje pomeni, da postopek o tožnikovi razrešitvi še ni končan, s tem pa verjetnost terjatve ni izkazana, saj je odločitev o tožnikovi razrešitvi s položaja direktorja A. trenutno še stvar ponovnega postopka in o njej še ni bilo pravnomočno odločeno. Kot je že navedeno, je bilo o tožnikovi razrešitvi pravnomočno odločeno, da zanjo ni podlage v določbah, na podlagi katerih je bila odločba izdana, zato je bila odpravljena. Upravno sodišče pa je zadevo vrnilo prvostopnemu organu, zato ker lahko tožnika s položaja direktorja razreši na drugi pravni podlagi.

12. Posledično, zaradi napačne uporabe materialnega prava, sodišče prve stopnje ni presojalo ostalih predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ, od katerih mora biti podana vsaj še ena poleg verjetnosti, da terjatev obstoji. Ker je o zadevi odločilo preuranjeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem naj se opredeli tudi do ostalih predpostavk, ki so poleg obstoja verjetnosti terjatve potrebne za odločitev o predlogu za izdajo nedenarne začasne odredbe.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP.

Datum zadnje spremembe:

18.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 946/2013
• VDSS sklep Pdp 966/2013
• VDSS Sklep Pdp 427/2021