VDSS Sklep Pdp 437/2020

Jedro

Ker sama izdaja pisnega opozorila ne spremeni delovnopravnega položaja delavca, zoper tako pisno opozorilo ni predvideno sodno varstvo. Kdaj lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, je določeno v 200. členu ZDR-1. Med primeri, ko delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, zakon ne določa presoje pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, ne pa tudi v zvezi s pisnim opozorilom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval sodno varstvo zoper pisno opozorilo delodajalca pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov postopka tožene stranke.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik v odprtem pritožbenem roku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in razsodi v korist tožnika. Graja odločitev sodišča prve stopnje, ker ni vsebinsko upoštevalo obrazložitve tožeče stranke, ki je v tožbi navajala razloge, da gre za nelegitimen in vsebinsko nesorazmeren ukrep. Meni, da je pisno opozorilo, ki ga izpodbija v tem sodnem postopku, vsebinsko nesorazmerno, netočno in krivično ter ustvarja nanj, kot javnega uslužbenca, pritisk, brez pravih dokazov in razlogov. Meni, da bi moralo biti sodno varstvo oziroma možnost pritožbe zagotovljena že v prvi fazi pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji – ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Zmotno je stališče tožnika, da lahko uveljavlja samostojno pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji, v nadaljevanju ZDR-1) v 85. členu določa obveznosti delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ter v prvem odstavku določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Navedena določba pomeni, da delodajalec ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po določbi 89. člena ZDR-1, če ni že pred tem pisno opozoril delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Torej je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga potrebno ugotoviti zaporedno najmanj dve kršitvi delovne obveznosti. Za prvo kršitev lahko delodajalec izda le pisno opozorilo in šele za naslednjo kršitev delovne obveznosti lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Ker torej sama izdaja pisnega opozorila ne spremeni delovnopravnega položaja delavca, zoper tako pisno opozorilo ni predvideno sodno varstvo. Kdaj lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, je določeno v 200. členu ZDR-1. Med primeri, ko delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, zakon ne določa presoje pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, ne pa tudi v zvezi s pisnim opozorilom.

7. Zgoraj navedeno zakonsko ureditev sodnega varstva v zvezi s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je presojalo že tudi Ustavno sodišče RS v svoji zadevi U-I-45/07, Up 249/06-22 in v odločbi z dne 17. 5. 2007 v 16. točki obrazložitve navedlo, da stališče, po katerem zoper pisno opozorilo delodajalca ni zagotovljeno posebno sodno varstvo, temveč je njegova presoja zagotovljena v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni arbitrarno (22. člen Ustave RS), niti ni samo po sebi v neskladju s pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave RS). Zato je v tem primeru Ustavno sodišče RS te pritožnikove očitke zavrnilo kot očitno neutemeljene.

8. Glede na vse navedeno, je sodišče prve stopnje pravilno tožbo, s katero je tožnik zahteval presojo opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zavrglo, ker zoper pisno opozorilo ni samostojnega pravnega varstva. Pravno varstvo delavec pridobi šele v primeru, da ponovno krši delovne obveznosti in mu je zaradi tega redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V takem postopku pa delavec pridobi pravico do polnega sodnega varstva, in sicer se v postopku pred sodiščem presoja tako utemeljenost opozorila pred odpovedjo, kot utemeljenost same redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v 1. alineji 365. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 251/2022
• VDSS Sklep Pdp 221/2023
• VDSS sklep Pdp 968/2010