VDSS Sklep Pdp 353/2020

Jedro

Ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja terjatve, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice zavreči, ne pa da je zahtevek zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v točki I izreka razveljavi in se tožba v tem delu zavrže.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni del sodbe v točki II izreka.

III. Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji toženka v roku 15 dni obračuna in izplača neizplačane plače za meseca november in december 2010 ter mesece od januarja 2011 do vključno marca 2011 v točki I/1 izreka navedenih bruto zneskih, od teh zneskov odvede davke in prispevke ter ji izplača mesečne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za znesek iz preteklega meseca; obračuna in izplača neizplačane regrese za letni dopust za leta 2009, 2010 in 2011 v bruto višini navedeni v točkah I/2, I/3 in I/4, od teh zneskov odvede davke in prispevke ter tožnici izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov za leti 2009 in 2010 od 1. 12. v letu za znesek tekočega leta in od zneska za leto 2011 od 19. 6. 2011 dalje do plačila (točka I izreka). V točki II izreka pa je tožnici naložilo, da toženi stranki v roku 8 dni povrne stroške postopka v višini 678,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je v pravnomočno končanem postopku osebnega stečaja opr. št. St 2664/2014, ki je tekel nad toženko in v katerem je tožnica prijavila svojo terjatev, ki ji je bila v celoti priznana, prišlo do odpusta obveznosti in terjatev več ne obstoji oziroma je prenehala. Navaja, da gre za premoženjsko pravni zahtevek, ki je bil uveljavljan v kazenskem postopku, v katerem bi moralo sodišče povračilo tega zahtevka naložiti toženki, ki je bila spoznana za krivo očitanega ji kaznivega dejanja, pa sodišče tega ni storilo, vendar ga tudi ni zavrnilo, ampak je tožnico napotilo na pravdo. Tožničin zahtevek je izjema iz 2. točke 2. odstavka 408. člena ZFPPIPP. Navaja še, da se je stečajni postopek nad toženko začel 9. 6. 2014 in zaradi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti, izdanega v stečajnem postopku, s potekom preizkusnega obdobja prenehajo le terjatve, nastale do 9. 6. 2014, tožnici pa vtoževana terjatev do tedaj ni nastala. Premoženjsko pravni zahtevek je v kazenskem postopku podala 11. 4. 2016, torej tekom stečajnega postopka nad toženko, medtem ko je kazenska sodba postala pravnomočna v avgustu 2018. Zaradi tega tožnica, tudi če bi podala ugovor proti odpustu obveznosti, ne bi bila uspešna. Tožnica meni, da je potrebno upoštevati tudi namen in cilje stečajnega postopka, ki je predvsem v varovanju interesov upnikov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da tožničine terjatve v obravnavani zadevi ne predstavljajo terjatev, ki bi bile kot izjema izvzete iz odpusta toženkinih obveznosti po pravnomočnem sklepu St 2664/2014 z dne 9. 2. 2018 o odpustu obveznosti, izdanem v postopku osebnega stečaja toženke (2. odstavek 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 13/2014 - UPB in naslednji). V obrazložitvi sodbe je še navedlo, da ni bilo mogoče upoštevati dejstva, da je tožnica premoženjsko pravni zahtevek postavila tudi v kazenskem postopku zoper tožnico Okrajnega sodišča na Ptuju I K 24441/2015, v katerem je bila izdana pravnomočna sodba, s katero je bila toženka spoznana za krivo kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev, tožnica pa je bila kot oškodovanka napotena na pravdo. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tudi izhaja, da je tožnica v obravnavani zadevi, glede na napotitev na pravdo, postavila isti zahtevek, o katerem je bilo odločeno s sklepom St 2664/2014 z dne 17. 3. 2016, po dodatnem končnem seznamu z dne 3. 3. 2016, po katerem ji je bila v stečaj prijavljena terjatev priznana v znesku glavnice 7.089,29 EUR in stroškov 584,04 EUR, skupno torej 7.673,33 EUR in prerekana za znesek 1.000,00 EUR. Na podlagi navedenega je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. S tem, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo meritorno, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je v stečajnem postopku osebnega stečaja tožene stranke prijavila terjatev iz naslova neizplačanih regresov za letni dopust za leta 2009, 2010 in 2011 ter plač za obdobje od novembra 2010 do 10. 5. 2011. S sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča na Ptuju St 2664/2014 z dne 17. 3. 2016, ki je sprejet na podlagi končnega seznama priznanih terjatev z dne 3. 3. 2016, je bila tožnici pravnomočno priznana terjatev v znesku glavnice v višini 7.089,29 EUR in stroškov v višini 584,04 EUR. Ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja terjatve, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice zavreči, ne pa da je zahtevek zavrnilo (sklepi VSL I Cpg 5/2013, VSC Cpg 275/2016).

7. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki I izreka razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP). Presojalo je le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). V preostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (odločitev o stroških postopka), saj je odločitev, glede na tožničin neuspeh v postopku, sodišča prve stopnje pravilna (353. člen ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP in 154. členu istega zakona. Čeprav je pritožbeno sodišče na tožničino pritožbo sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v točki I izreka, tožnica v sporu ni uspela, ker je pritožbeno sodišče tožbo v tem delu zavrglo, zato sama krije svoje pritožbene stroške.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 140/2013
• VDSS sklep Psp 237/2016
• VSL sklep I Cpg 189/2017