VDSS Sklep Pdp 343/2020

Jedro

Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za upoštevanje prvega odstavka 158. člena ZPP, ki ureja povračilo stroškov v primeru umika tožbe. Sodišče prve stopnje postopka ni ustavilo zaradi umika tožbe (tožnica je podala delni umik tožbe v zvezi z zahtevkom za izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust, s katerim toženka ni soglašala), ampak je o zahtevku iz naslova božičnice in poslovne uspešnosti odločilo s sodbo na podlagi odpovedi, zahtevek je zavrnilo. Zato je o stroških postopka utemeljeno odločilo po načelu uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP) in upoštevalo, da tožnica v sporu ni uspela. Drugače kot v primeru pripoznave zahtevka (157. člen ZPP) in umika tožbe (158. člen ZPP) povračilo stroškov, kadar se stranka zahtevku odpove in po sodbi na podlagi odpovedi v sporu ne uspe, v ZPP ni posebej urejeno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni, tako da se stroški sodnega postopka, ki jih je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka, znižajo na 146,40 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 93,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožnici, da toženki plača stroške postopka v višini 298,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklepa ni mogoče preizkusiti. O zahtevku iz naslova božičnice in poslovne uspešnosti je odločilo s sodbo na podlagi odpovedi, ker je toženka tožnici poslovno uspešnost v višini 583,92 EUR izplačala, božičnice pa toženka v vtoževanem letu 2019 delavcem ni izplačala. Tožnica je tožbo s tem zahtevkom umaknila takoj po izpolnitvi oziroma ko je toženka navedla, da božičnice ni izplačala. Zahtevku se je takoj odpovedala. Sodišče prve stopnje bi moralo o stroških postopka odločiti na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. Moralo bi upoštevati, da je tožnica v sporu uspela. Toženki je neutemeljeno priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo, saj je tožnica zahtevek iz naslova božičnice in poslovne uspešnosti postavila šele v prvi pripravljalni vlogi, in za pristop na prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je zahtevek obravnaval le toliko, da je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da dopolni svoje navedbe. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da zahtevo za plačilo stroškov postopka toženke zavrne. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložilo; navedlo je, katere stroške postopka je kot potrebne za pravdo priznalo toženki in iz katerega razloga (na kateri podlagi) jih je dolžna plačati tožnica. Odločitev je vsekakor mogoče preizkusiti.

5. Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za upoštevanje prvega odstavka 158. člena ZPP, ki ureja povračilo stroškov v primeru umika tožbe. Sodišče prve stopnje postopka ni ustavilo zaradi umika tožbe (tožnica je podala delni umik tožbe v zvezi z zahtevkom za izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust, s katerim toženka ni soglašala), ampak je o zahtevku iz naslova božičnice in poslovne uspešnosti odločilo s sodbo na podlagi odpovedi, zahtevek je zavrnilo. Zato je o stroških postopka utemeljeno odločilo po načelu uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP) in upoštevalo, da tožnica v sporu ni uspela. Drugače kot v primeru pripoznave zahtevka (157. člen ZPP) in umika tožbe (158. člen ZPP) povračilo stroškov, kadar se stranka zahtevku odpove in po sodbi na podlagi odpovedi v sporu ne uspe, v ZPP ni posebej urejeno.

6. Pri odločanju o tem, kateri stroški se kot za pravdo potrebni priznajo toženki, je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbi prvega odstavka 155. člena ZPP in prvega odstavka 163. člena ZPP. Toženki je neutemeljeno priznalo stroške odgovora na tožbo, kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi, saj se odgovor na tožbo ne nanaša na zahtevek iz naslova božičnice in poslovne uspešnosti, tožnica je ta zahtevek postavila šele s prvo pripravljalno vlogo. Prav tako neutemeljeno ji je priznalo materialne stroške, ki jih toženka ni priglasila. Skupaj ji je neutemeljeno priznalo 200 točk in 2 % materialnih stroškov (od 400 točk; 8 točk), kar znaša skupaj z davkom na dodano vrednost 152,26 EUR. Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep delno spremenilo, tako da je stroške postopka, ki jih je tožnica dolžna plačati toženki, znižalo za 152,26 EUR na 146,40 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je toženki utemeljeno priznalo stroške za pristop na prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je poleg drugih zahtevkov obravnaval zahtevek iz naslova božičnice in poslovne uspešnosti. Tožnica temu v pritožbi neutemeljeno oporeka z izpostavljanjem, da je v zvezi s tem sodišče prve stopnje toženki (le) naložilo, da dopolni svoje navedbe.

8. Ker v ostalem niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke sicer zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in drugim odstavkom 155. člena ZPP. Tožnici, ki je s pritožbo delno uspela (do polovice), je pritožbeno sodišče v okviru pravočasno priglašenih stroškov (v pritožbi) priznalo za pravdo potrebne stroške: 250 točk za sestavo pritožbe in 2 % materialnih stroškov (5 točk), kar znaša skupaj z davkom na dodano vrednost 186,67 EUR. Toženka ji je po načelu uspeha dolžna plačati polovico tega zneska, to je 93,33 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Datum zadnje spremembe:

27.10.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 817/2017
• VDSS Sklep Pdp 799/2019
• VDSS sklep Pdp 739/2016