VDSS Sodba in sklep Pdp 120/2020

Jedro

Sodišče mora, če delodajalec poda predlog za razvezo pogodbe o zaposlitvi, na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1, delavec pa vztraja pri reintegraciji, pri presoji, ali bo delavca reintegriralo k delodajalcu ali pa bo pogodbo o zaposlitvi razvezalo, pretehtati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank v zvezi s predlogom stranke in obrazložiti svojo odločitev. Sodišče mora obrazložiti svojo odločitev glede tega, katere so tiste okoliščine in interesi, zaradi katerih je nadaljevanje delovnega razmerja še vedno mogoče oziroma zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno razveljavi v II. točki izreka glede odločitve o trajanju delovnega razmerja in v III. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 7. 7. 2017 nezakonita (I. točka izreka); da se ugotovi, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 6. 8. 2017 in še traja (II. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in jo za čas od 6. 8. 2017 dalje prijaviti v socialna zavarovanja in matično evidenco pri ZPIZ, tako, da ji bo priznana delovna doba od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (6. 8. 2017) do ponovnega nastopa dela pri toženi stranki in da je tožena stranka dolžna tožnici od 6. 8. 2017 dalje v skladu s pogodbo o zaposlitvi obračunati mesečno bruto nadomestilo plače, zmanjšano za prejeta mesečna denarna nadomestila za čas brezposelnosti ter tožnici izplačati ustrezne mesečne neto zneske nadomestila plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 5. dne v mesecu dalje za pretekli mesec do plačila (III. točka izreka). Zavrglo je tožbo v delu, ki se nanaša na odvod davkov in prispevkov (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 2.830,94 EUR v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne in ji naloži v plačilo stroške postopka oziroma podredno, da napadeno sodbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, s tem, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede zakonitosti odpovedi ter da niso izpolnjeni pogoji oziroma ne obstajajo okoliščine, ki bi utemeljevale sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v skladu s 118. členom Zakona o delovnih razmerjih. Sodišče svoje odločitve sploh ni obrazložilo. V 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe le pavšalno navaja, da ne obstajajo okoliščine, ki bi lahko utemeljevale sodno razvezo, s tem pa je sodišče kršilo četrti odstavek 342. člena Zakona o pravdnem postopku. Prvi odstavek 118. člena ZDR-1 določa, da če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interese pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu dosodi ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Interesi obeh pogodbenih strank so sicer nasprotujoči in sicer želi tožnica vrnitev na delo, tožena stranka pa, da se tožnica na delo ne vrne, vendar to ne pomeni, da ni podan pogoj za uporabo navedene zakonske določbe. Obstajajo namreč okoliščine, ki sodno razvezo v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 utemeljujejo. Priča A.A., ki pri toženi stranki opravlja delo računovodje, knjigovodje in tajnika, je tekom zaslišanja na glavni obravnavi dne 2. 10. 2019 izpovedal, da je bilo sodelovanje s tožnico v zadnjem obdobju zelo težko in da bi še naprej, v takšnih okoliščinah, težko delali. Podobno je dne 2. 10. 2019 na glavni obravnavi izpovedala priča B.B., zaposlena kot računovodkinja pri toženi stranki. Izpovedala je, da so se odnosi v kolektivu neprimerno izboljšali, odkar tožnice ni več v kolektivu. Sama osebno zaradi arogantnosti, nesramnosti in ignoriranja, ki ga je bila deležna s strani tožnice, do tožnice ne čuti več zaupanja. Slab odnos tožnice do sodelavcev je tekom zaslišanja dne 10. 12. 2019 opisala tudi priča C.C., zaposlena pri toženi stranki kot tajnica šole. Tožnica je namreč zoper njo podala tudi kazensko ovadbo zaradi mobinga, ki pa je bila kasneje zavržena. Obstoj subjektivno porušenega odnosa med tožnico in toženo stranko dokazuje tudi izpoved priče D.D. in E.E. na glavni obravnavi dne 10. 12. 2019. Tožnica vztraja pri reintegraciji, kljub temu, da je zoper eno sodelavko podala kazensko ovadbo zaradi mobinga, ter da so vsi zaposleni, ki so z njo tesneje sodelovali, izpovedali, da so z njo slabo sodelovali in da ne verjamejo v dobro sodelovanje v bodoče. Tožnica, zaslišana kot stranka, je trdila, da zaupanje med strankama ni porušeno in da ni razlogov, da dela ne bi mogla nadaljevati, saj bivša ravnateljica ni več zaposlena pri toženi stranki, s sodelavci v računovodstvu pa je tožnica vedno imela dobre odnose. Priče pa so o porušenem odnosu med njimi in tožnico izpovedali kljub temu, da bivše ravnateljice več ni pri toženi stranki. Drži dejstvo, da je pri toženi stranki zaposlenih 114 oseb, in da tožnica ni imela z vsemi neposrednega stika ali kakršnegakoli odnosa, vendar pa je za presojo, ali obstajajo utemeljene okoliščine za sodno razvezo, potrebno upoštevati odnose med zaposlenimi, ki tesneje sodelujejo. Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka trditve tožene stranke in navaja, da tožena stranka v pritožbi predvsem povzema izpovedbe prič, ki jih vzame iz konteksta, na način kot ji ustreza. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo (glede odločitve o razvezi pogodbe o zaposlitvi tožnice) ter posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 7. 7. 2017 in odločilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo ter da je zato upravičena do reintegracije in reparacije. Obrazložilo je, da je sicer tožena stranka predlagala sodno razvezo, vendar po mnenju sodišča tožena stranka ni dokazala okoliščin, ki bi utemeljevale sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.

7. Pritožba pravilno navaja, da mora sodišče, če delodajalec poda predlog za razvezo pogodbe o zaposlitvi, na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1, delavec pa vztraja pri reintegraciji, pri presoji, ali bo delavca reintegriralo k delodajalcu ali pa bo pogodbo o zaposlitvi razvezalo, pretehtati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank v zvezi s predlogom stranke in obrazložiti svojo odločitev. Sodišče mora obrazložiti svojo odločitev glede tega, katere so tiste okoliščine in interesi, zaradi katerih je nadaljevanje delovnega razmerja še vedno mogoče oziroma zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ni tehtalo okoliščin, ki jih je zatrjevala in dokazovala tožena stranka. V 16. točki obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje le pavšalno zapisalo, da je pretehtalo vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank in ni ugotovilo razlogov, ki bi utemeljevali sodno razvezo, ni pa obrazložilo, katere okoliščine so prevladale za odločitev.

8. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti sodne razveze pogodbe ni upoštevalo okoliščin, s katerimi je tožena stranka utemeljevala predlog za sodno razvezo. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretizirala trditev, da s tožnico ne more več sodelovati, in da je le pavšalno trdila, da so s tožnico tako skrhani odnosi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. V ta namen je tožena stranka predlagala zaslišanje prič. Sodišče ni dokazno ocenilo izpovedi prič A.A., ki pri toženi stranki opravlja delo računovodje, knjigovodje in tajnika, ki je izpovedal, da je bilo sodelovanje s tožnico v zadnjem obdobju zelo težko in da bi bilo še naprej v takšnih okoliščinah težko delati s tožnico. Tudi priče C.C., D.D. in E.E. so izpovedale o porušenem zaupanju in skrhanih medsebojnih odnosih tožnice ter sodelavcev v računovodstvu. Glede na navedeno je utemeljena pritožba, da se sodišče prve stopnje do predloga in argumentov tožene stranke o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni opredelilo.

9. Pravica do kontradiktornega postopka predstavlja za sodišče obveznost, da vse navedbe strank, vključno z njenimi pravnimi stališči, vzame na znanje, pretehta njihovo upravičenost in se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Sodišče prve stopnje se do navedb tožene stranke ni opredelilo in se s tem kršilo toženi stranki pravico do kontradiktornega postopka, saj ji je bila odvzeta pravica, da se pred sodiščem obravnavajo argumenti, ki jih je navajala v prid predlogu za sodno razvezo. Sodišče bo moralo v nadaljevanju temeljito pretehtati vse okoliščine konkretnega primera, ki jih je toženka, kot poudarja v pritožbi, obsežno zatrjevala ter nato ponovno odločiti o sodni razvezi.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in delno razveljavilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, tako kot izhaja iz izreka (v zvezi z odločitvijo o trajanju delovnega razmerja, reintegraciji, prijavi v obvezna zavarovanja ter obračunom in plačilom nadomestila plač) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. in 355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker je že bil izveden celotni dokazni postopek, ki vključuje tudi neposredno izvedene dokaze, zato bo postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen hitreje in z manj stroški, kot če bi o zadevi odločilo pritožbeno sodišče.

11. V preostalem pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 402/2019
• VDSS sodba Pdp 1071/2015
• VDSS Sodba Pdp 13/2017