<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 199/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.199.2020
Evidenčna številka:VDS00037764
Datum odločbe:19.08.2020
Senat:mag. Aleksandra Hočevar Vinski (preds.), Valerija Nahtigal Čurman (poroč.), Jelka Zorman Bogunovič
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:plačilo razlike plače - povečan obseg dela - delovna uspešnost

Jedro

Javni uslužbenec je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, s čimer je predpostavljeno, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nalog nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate.

Zmotno je stališče sodišča, da je tožnik do izplačila dela plače za povečan obseg dela upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da že te naloge same po sebi predstavljajo povečan obseg dela. Tudi če tožnik opravlja 80 % druga dela po nalogu nadrejenega in le 20 % dela iz svoje pogodbe o zaposlitvi, to ne more biti avtomatično razlog za plačilo povečanega obsega dela.

Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega delovnega mesta), je upravičen do plačila po dejanskem delu. Če je drugo delo enako ovrednoteno, kot delo delovnega mesta, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, je jasno, da do dodatnega plačila ni upravičen. Do dodatnega plačila je upravičen le, če opravlja naloge višje vrednotenega delovnega mesta.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke zoper izpodbijani del sodbe, sklep in popravni sklep se ugodi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v skupni višini 11.788,14 EUR bruto in sicer za čas od junija 2013 do decembra 2018 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 11. dne v mesecu, in od navedenih zneskov plačati davke in prispevke (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo dela plače za delovno uspešnost za določene mesece, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila; plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz I. točke izreka, in sicer za vsak posamezni znesek za obdobje od 6. do 10. dne v mesecu za pretekli mesec; plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz 1 - 24 alineje I. točke izreka, ki so zapadle za plačilo pred 21. 6. 2015, to je za vsak posamezni znesek za obdobje od 11. dne v mesecu za pretekli mesec do 20. 6. 2015, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna v roku 8 dni povrniti njegove pravdne stroške v višini 900,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške sodne takse v znesku 140,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z navedenim sklepom izdalo popravni sklep, s katerim je odločilo, da se znesek 140,00 EUR pravilno glasi 283,86 EUR.

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka ter zoper sklep o povračilu sodne takse in popravni sklep. Pritožbo vlaga zoper I. in III. točko izreka sodbe ter zoper popravni sklep iz pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov postopka vključno s pritožbenimi stroški oziroma podredno, da izpodbijano sodbo, sklep in popravni sklep o sodni taksi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da pravno podlago za izplačilo dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela predstavlja prvi odstavek 22.e člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/2009 - Uradno prečiščeno besedilo - ZSPJS), ki ureja del plač za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenem za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje. V skladu s tretjim odstavkom 22.e člena ZSPJS pogoje, merila in obseg plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, razen javne uslužbence v drugih državnih organih, določi vlada z uredbo. Iz 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Ur. l. RS, št. 53/2008 in 89/2008 - Uredba) izhaja, da višina dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela iz 1. točke prvega odstavka 2. člena te Uredbe lahko znaša za javnega uslužbenca največ 20 % osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova iz sredstev posameznega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50 % njegove osnovne plače. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe pa se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu pod pogoji, ki jih določa zakon, če povečan obseg dela opravi pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna.

Navaja še, da je tožnik v postopku zatrjeval, da je poleg nalog svojega delovnega mesta opravljal tudi druga dela in naloge, ki niso opredeljene s pogodbo o zaposlitvi in sicer zahtevna dela, v zvezi z vzdrževanjem službenih vozil, pri čemer je po njegovih lastnih navedbah za te naloge porabil v povprečju 6 ur dnevno ter da naj bi opravljal dela in naloge povezane z orožjem in strelivom, pri čemer naj bi po njegovih navedbah za te naloge porabil v povprečju 10 ur na mesec. Tožena stranka je dokazovala, da čiščenje orožja in vzdrževanje vozil ne predstavlja "dodatne naloge", ki ne bi sodila v opis del in nalog delovnega mesta, ki ga tožnik formalno zaseda, to je upravnik V, saj je med nalogami tega delovnega mesta določeno tudi "opravljanje drugih nalog svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni" ter "opravljanje zahtevnih vzdrževalnih del na projektih, napravah in opremi ter sporočanje potreb po vzdrževalnih delih, ki jih sam ne more opraviti". Tožena stranka vztraja, da orožje in vozila nedvomno predstavljajo opremo tožene stranke, zaradi česar ne gre za opravljanje nalog, ki ne bi sodile med opisane naloge tožnikovega delovnega mesta upravnik V. Tudi sicer je tožena stranka tožniku za mesece, za katere je tožnikov predstojnik ocenil, da je bil nadpovprečno obremenjen, že izplačala del plače iz naslova povečanega obsega dela, v višini od 4 % do 6 % osnovne plače. Tožena stranka ocenjuje, da je sodišče na podlagi izvedenih dokazov zaradi nepravilne dokazne ocene zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 15. točke 339. člena ZPP. Sodišče se je postavilo na stališče, da opravljanje dodatnih nalog, ki po zgrešenem stališču sodišča ne sodijo med naloge, za katere je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, predstavljajo povečan obseg dela, saj naj bi s tem presegel pričakovane rezultate dela. Pri tem je svojo odločitev utemeljilo z dejstvom, da med nalogami delovnega mesta upravnik V ni navedeno vzdrževanje vozil, opravljanje prevozov in skrb za orožje in strelivo, ter da je tožnik dokazal, da navedene naloge ne sodijo v delokrog njegovega delovnega mesta upravnik V. Sodišče je navedlo, da se vzdrževanje opreme ne more interpretirati na način, da se kot opremo, za katero skrbi upravnik, katerega glavna zadolžitev je vzdrževanje stavb (ter opreme povezane z zgradbami) in okolice, nanaša tudi na vozila, orožje in strelivo, zato se za opravljanje teh nalog tudi ne more šteti kot druge naloge z delovnega področja upravnika V, ki jih odredi nadrejeni. Glede na opis del in nalog delovnega mesta upravnik V po mnenju tožene stranke ni dvoma, da opravljanje (določenih) nalog v zvezi z vzdrževanjem vozil in opreme policistov spada pod naloge delovnega mesta upravnik V. Od delodajalca je zagotovo neživljenjsko pričakovati, da bi v opisu delovnega mesta navedel prav vsa konkretna opravila, do katerih v delovnem procesu prihaja. Sodišče se je postavilo na nepravilno stališče, da je tožnik zelo podrobno opisal in naštel vrsto opravil, ki jih je opravljal pri toženi stranki in izrecno navedel, da je ves čas opravljal dodatne naloge ter da je tožena stranka tožniku odredila opravljanje del in nalog izven delovnega mesta upravnik V, tožnik pa je dodatne naloge v vtoževanem obdobju dejansko opravljal, s tem pa presegel pričakovane rezultate dela v okviru svojega delovnega mesta in bil upravičen do plačila plače za delovno uspešnost iz povečanega obsega dela. Tožnik ima nesporno v opisu del in nalog tudi zadolžitev opravljanja del in nalog iz svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni. Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je v zvezi z vprašanjem, kaj so v tožnikovem primeru pričakovani rezultati dela nekritično sledilo le izpovedbi tožnika. Bistveno vprašanje je, ali je delavec, ki opravlja del delovnega časa po svoji pogodbi o zaposlitvi, preostali del delovnega časa pa naloge z drugega delovnega mesta, vendar enako vrednotenega sploh upravičen do kakršnegakoli plačila in na kakšni podlagi. Sodišče je ocenilo, da je tožnik opravljal 80 % delovnega časa kot "dodatne naloge". Glede na dejstvo, da tožnik nikoli ni opravljal dela preko polnega delovnega časa in je svoje delo vedno opravil v okviru 8 ur, je edini logični zaključek, da ni bil nadpovprečno obremenjen. Zato je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in tožniku neutemeljeno prisodilo dodatek za povečan obseg dela za celotno vtoževano obdobje v maksimalnem 20 % deležu. V primerljivi zadevi je sodišče tudi štelo, da tožnik ni dokazal, da mu pripada dodatek v višini 10 % iz naslova povečanega obsega dela. Sodišče je kot ustrezno in primerno sprejelo oceno povečanega obsega dela v višini, kot jo je ovrednotil komandir. Navedbe priče A.A., da bi tožniku za njegov trud "potalal" vsak mesec delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in da ga ne more, ker ga mora razdeliti med ostale, pa ne more predstavljati dokaza, da tožniku del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega dela pripada v taki višini, kot mu je prisodilo sodišče. Tožnik je v spornem obdobju prejel ustrezno plačilo za opravljeno delo ter tudi del plače iz naslova povečanega obsega dela, ki v celoti ustreza v obsegu dejansko opravljenih nalog in mu tožena stranka iz tega naslova ne dolguje ničesar več. Pravno nevzdržno bi bilo stališče, da delodajalec kot plačnik nima pravice odločati o višini plačila dela plače iz naslova povečanega obsega dela. Iz izvedenih dokazov izhaja, da tožnik zaradi nalog povezanih z vzdrževanjem službenih vozil, orožja in streliva, praviloma ni bil nadpovprečno obremenjen oziroma, da nikoli ni prišlo do situacije, da bi moral naloge opravljati preko polnega delovnega časa, zaradi česar tožena stranka meni, da tožnik na podlagi sodbe sodišča v nobenem primeru ni upravičen do (dodatnega) dodatka za povečan obseg dela, razen za mesece, ko je na podlagi ocenjenih rezultatov dela, predstojnik s sklepom določil, da mu takšen dodatek pripada in je bil tožniku vsakokrat izplačan. Sodišče ni upoštevalo, da v spornem obdobju pri tožniku nikoli ni bilo potrebe za opravljanje dela preko polnega delovnega časa. Dodatek v višini 20 % je tako močno pretiran in brez osnove, kar pomeni, da je ocena sodišča o višini tega dodatka napačna. Tožena stranka se v smislu pritožbenih trditev sklicuje tudi na novejšo sodno prakso pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 480/2019 z dne 15. 1. 2020, s katero je pritožbeno sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1672/2017 z dne 8. 4. 2019, kjer iz spisa izhaja, da je za rešitev spora bistven zaključek, da delo v zvezi s strelivom sodi v okvir primerljivih delovnih mest upravnik V in vzdrževalec, hišnik ipd. in torej tudi tožnik po prepričanju tožene stranke ni izkazal, da bi resnično dejansko vsak mesec opravljal dela in tudi nekoliko ur mesečno. Tožena stranka se tudi sklicuje na sodbo sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1671/2017 z dne 14. 11. 2019 ter IV Pd 1158/2018 z dne 11. 12. 2019.

3. Posledično navedenemu se tožena stranka pritožuje tudi zoper sklep o stroških postopka in sklep o sodni taksi, saj je sodišče preuranjeno naložilo toženi stranki povrnitev stroškov postopka in stroškov sodne takse.

4. Tožnik vlaga odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Sklicuje se tudi na odločitve pritožbenega sodišča kot npr. opr. št. Pdp 214/2019 z dne 29. 8. 2019, ob tem povzema bistvene argumente sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe, sklep in popravni sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje.

7. Pritožba in odgovor na pritožbo utemeljeno navajata, da je praksa pritožbenega sodišča v primerljivih zadevah različna. Pritožbeno sodišče pa se v celoti sklicuje na primerljivo zadevo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 11/2020 z dne 26. 5. 2020, v kateri je revizijsko sodišče odločalo o povečanem obsegu dela prav tako za delovno mesto upravnik V pri toženi stranki in povzema bistvene dele obrazložitve odločitve.

8. Plačilo za povečan obseg dela sodi v okvir dela plače za delovno uspešnost. Javni uslužbenci so v skladu z 21. členom ZSPJS lahko upravičeni do redne delovne uspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Nad omejitvijo, ki je v 22. členu ZSPJS določena za obseg sredstev za redno delovno uspešnost, lahko po 22.d členu ZSPJS uporabniki proračuna v primerih, kot to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte (prvi odstavek). Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade, za javne uslužbence drugega državnega organa pa z aktom tega državnega organa, če so za to zagotovljena namenska sredstva v proračunu (drugi odstavek). Po prvem odstavku 22.e člena ZSPJS se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.

9. Iz tega izhaja, da je javni uslužbenec upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, s čimer je predpostavljeno, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nalog nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate. To izhaja tudi iz Uredbe o delovni uspešnosti, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu pod pogoji, ki jih določa zakon, če:

- opravi povečan obseg dela pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna;

- opravi povečan obseg dela v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna sredstva.

10. Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča, da je tožnik do izplačila dela plače za povečan obseg dela upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da že te naloge same po sebi predstavljajo povečan obseg dela. Tudi če tožnik opravlja 80 % druga dela po nalogu nadrejenega in le 20 % dela iz svoje pogodbe o zaposlitvi, to ne more biti avtomatično razlog za plačilo povečanega obsega dela.

11. Delodajalec določa organizacijo dela in je avtonomen pri oblikovanju vsebine (del in nalog) delovnih mest. Glede na spreminjajoče se potrebe delovnega procesa od njega ni mogoče zahtevati, da prav vse naloge določenega delovnega mesta vnese v opis in da posledično ob vsaki spremembi potreb spreminja akt o sistemizaciji in pogodbe o zaposlitvi. Prav tako mu ni mogoče omejevati pravice, da v primeru zmanjšanega obsega dela naloge nekaterih delovnih mest porazdeli na druga delovna mesta in na ta način doseže zapolnitev obsega delovnih mest oziroma doseganje pričakovanih rezultatov.

12. Ob ugotovitvi, da je tožnik delovne naloga iz delokroga delovnega mesta upravnik V opravljal le v 20 %, opravljal pa je druge naloge iz delokrogov delovnih mest skladiščnik, vzdrževalec, hišnik, avtomehanik, skrbel je za orožje ipd., je odgovor na vprašanje, ali je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, odvisen od tega, kako so vrednotena navedena delovna mesta.

13. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega delovnega mesta), je upravičen do plačila po dejanskem delu. Če je drugo delo enako ovrednoteno, kot delo delovnega mesta, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, je jasno, da do dodatnega plačila ni upravičen. Do dodatnega plačila je upravičen le, če opravlja naloge višje vrednotenega delovnega mesta. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, katera dela z drugih delovnih mest je tožnik opravljal. Do dodatka za povečan obseg dela bo upravičen le, če gre za dela delovnih mest, ki so višje vrednotena od njegovega delovnega mesta.

14. Po določbi 355. člena ZPP sme pritožbeno sodišče, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izjemoma razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo, katera dela in naloge je tožnik dejansko opravljal in posledično vrednotenja teh delovnih mest. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek oziroma na novo dokazno oceniti vse izvedene dokaze, upoštevaje pri tem trditveno podlago tožnika v zvezi z vsebino nalog in obveznosti. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče ocenilo, da bo dopolnitev postopka pred sodiščem prve stopnje hitrejša in tudi bolj ekonomična za stranki. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka, prav nasprotno, postopek bi se podaljšal zaradi izvajanja dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem. Pritožbeno sodišče bi v nasprotnem primeru prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar ni namen določbe 355. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. V konkretnem primeru si nasproti stojita dve ustavni pravici tožnika, in sicer pravica do sojenja v razumnem roku, ki je določena v 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in pravica do pritožbe iz 25. člena URS. Glede na okoliščine primera in pomen odločitve v predmetni zadevi za podobne zadeve pa je treba dati prednost pravici do pritožbe.

15. Glede na to, da je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo, je posledično razveljavilo tudi sklep o naložitvi povračila sodne takse ter popravni sklep.

16. Odločitev temelji na določilu 354. člena in tretje točke 365. člena ZPP.

17. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 21, 22, 22d, 22e, 22e/1.
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 43, 43/1.
Zakon o javnih uslužbencih (2002) - ZJU - člen 5.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) - člen 5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNTMy