<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 359/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.359.2020
Evidenčna številka:VDS00037767
Datum odločbe:11.08.2020
Senat:mag. Tanja Pustovrh Pirnat (preds.), Jelka Zorman Bogunovič (poroč.), Valerija Nahtigal Čurman
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:zavržena tožba - odločitev o pravdnih stroških

Jedro

Po ustaljenem stališču pritožbenega sodišča je ureditev po tarifni številki 15/1 c OT, ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1 b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanjih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora, in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti. Po stališču pritožbenega sodišča bi zato v primeru uporabe določbe OT tar. št. 15/1 c o 100 % povišanju stroškov postopka v individualnih delovnih sporih v primeru, ko odvetnik zastopa delodajalca, prišlo do kršitve ustavno zagotovljenega načela enakosti, če bi moral delavec v primeru neuspeha nasprotni stranki (delodajalcu) povrniti dvojne stroške postopka zgolj zaradi lastnosti nasprotne stranke, ki je delodajalec.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) spremeni tako, da se na novo glasi:

"II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1.045,00 EUR, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti v roku 8 dni stroške pritožbenega postopka v višini 300,00 EUR, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom tožbo zavrglo (točka I izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki v roku 15 dni povrne njene potrebne stroške postopka v znesku 1.992,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (točka II izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v točki II izreka izpodbijanega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 363. členom ZPP pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep sodišče prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da tožeči stranki naloži, da toženi stranki v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 1.045,00 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo potrebne stroške tožene stranke, ker jih je priznalo brez podlage v Odvetniški tarifi tar. št. 15. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in stroške odgovora na tožbo odmeri v višini 300 točk po OT in ne 600 točk, sorazmerno temu pa naj odmeri tudi ostale potrebne stroške. Na podlagi pravilne odmere je tožena stranka upravičena do povračila stroškov postopka v višini 1.045,00 EUR in ne 1.992,36 EUR, kot izhaja iz izpodbijanega dela sklepa sodišče prve stopnje.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je ta neutemeljena, saj je sodišče prve stopnje stroške pravilno odmerilo na podlagi tar. št. 15/1 b-3 v zvezi s tar št. 15/1 c, saj je delodajalec v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1 b, po točki c te tar. št. upravičen do 100 % zvišanja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje zmotno naložilo v plačilo za 100 % povečane stroške tožene stranke. Po ustaljenem stališču pritožbenega sodišča je ureditev po tarifni številki 15/1 c Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 1/2015), ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1 b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanjih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora, in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti. Po stališču pritožbenega sodišča bi zato v primeru uporabe določbe OT tar. št. 15/1 c o 100 % povišanju stroškov postopka v individualnih delovnih sporih v primeru, ko odvetnik zastopa delodajalca, prišlo do kršitve ustavno zagotovljenega načela enakosti, če bi moral delavec v primeru neuspeha nasprotni stranki (delodajalcu) povrniti dvojne stroške postopka zgolj zaradi lastnosti nasprotne stranke, ki je delodajalec. Sodišče je že po Ustavi RS (Ur. l. RS/I, št. 33/93 – URS) pri odločanju vezano le na ustavo in zakon (125. člen URS). Na podlagi 156. člena URS mora sodišče prekiniti postopek in začeti postopek pred ustavnim sodiščem, če meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Podobno določa tudi prvi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 in nasl. – ZUstS). Vezanost sodišča na nižje akte in dolžnost začetka postopka ustavne presoje za podzakonske akte iz URS ne izhaja. To pomeni, da sodišče teh aktov ne uporabi, če oceni, da so v neskladju z zakoni ali URS. S tem daje URS sodišču tudi pooblastilo (in mu hkrati nalaga dolžnost), da pri odločanju o pravicah in obveznostih samo izloči nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise. To ustavno skladno presojo je treba uporabiti tudi pri odmeri stroškov postopka v tem sporu, saj nalaganje plačila povišanih stroškov delavcu po tar. št. 15/1 OT nasprotuje načelu enakosti.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremenilo in stroške, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, znižalo tako, da ni upoštevalo določbe tar. št. 15/1 c OT in je kot potrebne priznalo stroške odgovora na tožbo v višini 300 točk, prve in druge pripravljalne vloge v višini po 225 točk, odgovora na dopolnitev tožbe v višini 225 točk, zastopanje na pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo v višini 300 točk, odsotnost iz pisarne v višini 80 točk, materialne stroške v višini 23,55 točk, kilometrino v znesku 33,30 EUR, kar skupaj ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR in 22 % DDV znaša 1.045,00 EUR, kar je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. in 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške, in sicer nagrado za pritožbo po tar. št. 15/4 OT v višini 375 točk, materialne stroške po 11. členu OT v višini 2 % in 22 % DDV na opravljene storitve, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 280,00 EUR. Poleg tega pa ji je dolžna povrniti tudi stroške sodne takse v znesku 20,00 EUR. Znesek 300,00 EUR je dolžna povrniti v roku 8 dni, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 15/1c.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNTI5