VDSS Sodba Pdp 228/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je položajni dodatek del plače, ki pripada delavcu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh del pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za določitev položajnega dodatka ni bistvena šifra delovnega mesta, pač pa so bistvene naloge, ki so določene za delovno mesto. Ker je za delovno mesto določena naloga vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine (kot to izhaja iz opisa delovnega mesta tožnika), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku naloga vodenja in koordiniranja določena kot osnovna naloga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni upravičen do položajnega dodatka za izvajanje te osnovne naloge - vodenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna v roku 15 dni obračunati položajni dodatek za obdobje marec 2013 do april 2018 v mesečnih bruto zneskih, navedenih v I. točki izreka in da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 821,31 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila (II. točka izreka) in da tožnik sam nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik in navaja, da je bil prepričan, da je bil s tožbenim zahtevkom uspešen in da mora počakati 30 dni do pravnomočnosti, šele kasneje, ko je pozorno prebral sodbo, pa je videl, da ni bil uspešen. Navedeno kaže, da sodba ni napisana tako, da je vsakomur razumljiva. To, kar trdi sodišče prve stopnje, ni res, tožnik je tehnični vodja delovnega procesa (ne ljudi) in mora vzpostaviti vse povezave, tako mednarodne kot notranje, pripraviti tehnične sisteme in podsisteme za proizvodnjo programov. To je naloga tožnika, ki mora nadomestiti manjkajočega delavca. Pri delu koordinira in usmerja 5 - 30 ljudi, ki imajo vsi svojega vodjo (vodjo luči, vodjo scene, vodjo tona, vodjo vzajema, vodjo produkcije), ki so tudi vodje po nazivu in imajo dodatek za vodenje. Tudi ne drži, da pripada tehnični vodji od 35 - 45 razred, ker ima tožnik sam 33 razred za 40 let službe pri toženi stranki in se vsakokrat zgodi, da imajo delavci, ki jih koordinira, višji razred od njega. Osnovna naloga tožnika je vodenje delovnega procesa. Delovna mesta kot so vodje skladišča, voditelj dnevnika, ki imajo v svojem nazivu vodja, pa nikogar ne vodijo. Vodstven dodatek ali položajni dodatek je za tiste, ki poleg svoje osnovne dejavnosti koordinirajo najmanj 5 delavcev, tako piše v razlagi položajnega dodatka. Tožena stranka pa ni dokazala, kje se skriva položajni dodatek pri opisu del in nalog tehničnega vodje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ter, ker je nerazumljiva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. Če se tožnik ne strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, to ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Če sodišče ne upošteva metodološkega napotka iz 8. člena ZPP (kar smiselno uveljavlja tožnik v pritožbi) in to vpliva na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Določba 8. člena ZPP namreč nalaga sodišču, da po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno presodilo vsak dokaz posebej in vse skupaj, zato odločitev temelji na uspehu celotnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da gre v predmetni zadevi predvsem za pravno vprašanje, ali tožniku pripada vodstveni dodatek glede na to, da ima v opisu del navedeno, da opravlja naloge vodenja, koordiniranja in nadzora produkcijske skupine. Tožnik je zaposlen na delovnem mestu Tehnični vodja RA/TV produkcija, šifra delovnega mesta .... Tožniku po pogodbi o zaposlitvi pripada osnovna plača delovnega mesta 1.954,78 EUR, ker pa tožnik nima ustrezne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, je njegova osnovna plača, na podlagi 14. člena ZSPJS, zmanjšana na 1.873,79 EUR. Tožniku po pogodbi o zaposlitvi pripadajo tudi dodatki in sicer za delovno dobo, nočni dodatek, dodatek za nedeljsko delo in dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času.

7. Med strankama je bilo predvsem sporno, ali tožniku na podlagi 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002) pripada položajni dodatek za vodenje, ker po trditvah tožnika izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem in usklajevanjem približno 15 delavcev. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnik zaposlen na delovnem mestu Tehnični vodja RA/TV produkcije, torej na delovnem mestu, ki že vključuje vodenje, nadalje pa tudi iz opisa delovnega mesta jasno izhaja, da so naloge tožnika na tem delovnem mestu vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine (nad 5 zaposlenih).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da položajni dodatek pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije. Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Ur. l. RS, št. 85/2010), ki v 3. členu določa, da je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastilo v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vendar le, če vrednotenje teh nalog ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je tožnik zaposlen na delovnem mestu Tehnični vodja RA/TV produkcije, ki vključuje vodenje in je vrednotenje nalog vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, kar izhaja iz 2. člena pogodbe o zaposlitvi in sicer, da tožnik opravlja naslednja dela:

- vodenje zahtevnejših tehnično-tehnoloških aktivnosti v proizvodnih sklopih za realizacijo oddaje v skladu z naročilom;

- usmerjanje in nadzorovanje tehničnih procesov v skladu s tehničnimi standardi, sodelovanje pri ocenjevanju tehnične kvalitete oddaje; zamenjava kateregakoli operativnega delavca v ekipi, izdelava poročil o dnevnem poteku delovnega procesa in o okvarah tehnično-tehnološkega sklopa.

Prav tako iz opisa delovnega mesta "Tehnični vodja RA/TV produkcije" (priloga B1) med drugim izhaja, da so naloge tožnika vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je položajni dodatek del plače, ki pripada delavcu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh del pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za določitev položajnega dodatka ni bistvena šifra delovnega mesta, pač pa so bistvene naloge, ki so določene za delovno mesto. Ker je za delovno mesto določena naloga vodenje, koordiniranje in nadzor produkcijske skupine (kot to izhaja iz opisa delovnega mesta tožnika), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku naloga vodenja in koordiniranja določena kot osnovna naloga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni upravičen do položajnega dodatka za izvajanje te osnovne naloge - vodenja.

10. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da mu pripada položajni dodatek in bi moralo sodišče prve stopnje njegovemu zahtevku ugoditi, ker je tehnični vodja delovnega procesa (ne ljudi) in mora vzpostaviti vse povezave, mednarodne in notranje, pripraviti tehnične sisteme in podsisteme za proizvodnjo programov ter da mora nadomestiti manjkajočega delavca po svojih zmožnostih. Vse, kar zatrjuje tožnik v pritožbi, predstavlja opravljanje nalog, za katere je tožnik zadolžen v skladu z opisom delovnega mesta ter nalog, ki so izrecno navedene v 2. členu pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek tožnika.

11. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

06.10.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 32/2015
• VDSS sodba Pdp 535/2012
• VDSS sodba Pdp 49/2013