VDSS Sklep Pdp 257/2020

Jedro

Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glavno vodilo pri presoji, kdaj je „to smotrno“, je načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), ki zahteva, da se, kadar je le mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo ter tako omogoči dokončna rešitev spora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka oziroma tožeča stranka po nasprotni tožbi sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe nasprotne tožbe, podane v pripravljalni vlogi toženke oziroma tožnice po nasprotni tožbi z dne 25. 2. 2020.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi. Navaja, da sodišče prve stopnje svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo. Narok, predviden 25. 3. 2020, je bil preklican. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi je spremembo nasprotne tožbe podala v pripravljalni vlogi z dne 25. 2. 2020, kar je bilo en mesec pred predvidenim narokom. Dovolitev spremembe nasprotne tožbe je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. Je smotrna za dokončno ureditev razmerij med strankama. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi z novo postavljenim zahtevkom po spremembi nasprotne tožbe uveljavlja terjatev, ki kot siceršnje terjatve, ki jih uveljavlja z zahtevki po nasprotni tožbi, izvira iz delovnega razmerja. Uveljavlja denarne terjatve. Za odločitev o spremenjeni nasprotni tožbi bi se uporabilo že zbrano procesno gradivo. Sodišče prve stopnje še ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in prič niti dokaza s sodnim izvedencem. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi je po spremembi nasprotne tožbe predlagala še zaslišanje priča A.A., sicer pa bi se dejstva za presojo utemeljenosti novo postavljenega zahtevka ugotavljala iz že predlaganih dokazov. Če bi toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi ta zahtevek uveljavljala z ločeno tožbo, bi jo bremenili višji stroški, to bi bilo v nasprotju z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi je z novo postavljenim zahtevkom le povišala že obstoječi odškodninski zahtevek. Pravde s tem ni dodatno obremenila. V pritožbi izpostavlja sodbo VSL II Cp 2476/2018. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in spremembo nasprotne tožbe dovoli oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka. Sprejelo je pravilno odločitev, da spremembe tožbe na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP ne dovoli, ki jo je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ustrezno obrazložilo.

5. Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glavno vodilo pri presoji, kdaj je „to smotrno“, je načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), ki zahteva, da se, kadar je le mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo ter tako omogoči dokončna rešitev spora (prim. odločbe Pdp 357/2012, Pdp 467/2015, Pdp 189/2016, VSL I Cp 2744/2015, VSL II Cpg 1111/2016, VSL I Cpg 1141/2017).

6. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi je v nasprotni tožbi z dne 21. 10. 2019 uveljavljala odškodninski in vrnitveni zahtevek v višini 9.121,56 EUR, ki se nanaša na škodo iz dveh dogodkov (dne 21. 6. 2018 v Bolgariji in dne 20. 7. 2018 v Franciji) in na prejete akontacije. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 10. 2019 obravnavanje nasprotne tožbe združilo z obravnavanjem tožbe (zahtevek iz naslova plače, dnevnic in regresa za letni dopust). Po prejemu odgovora na nasprotno tožbo je dne 16. 12. 2019 razpisalo pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo. Na prvem naroku dne 12. 2. 2020 je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep, da se izvedejo listinski dokazi, dokaz z zaslišanjem pravdnih strank in priče B.B., vse po sodnem tolmaču, ter dokaz s sodnim izvedencem avtomobilske stroke. Določilo je datum naslednjega naroka za glavno obravnavo 25. 3. 2020.

7. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi je na prvem naroku za glavno obravnavo podala določene navedbe glede ugotovljenega manka opreme, pri čemer takrat nasprotne tožbe ni spremenila, ampak je navedla le, da bo „ustrezno preoblikovala tožbeni zahtevek po tem, ko bo prejela popolno podlago“. Spremembo nasprotne tožbe je podala v pripravljalni vlogi z dne 25. 2. 2020, tako da je dodatno uveljavljala zahtevek v višini 4.050,40 EUR. V dokaz svojih navedb, s katerimi ga je utemeljila, je predlagala izvedbo listinskih dokazov, zaslišanje strank in prič B.B. ter A.A.. Sodišče prve stopnje je to pripravljalno vlogo vročilo nasprotni stranki s pozivom, da v osmih dneh sporoči, ali v spremembo nasprotne tožbe privoli. Tožnik oziroma toženec po nasprotni tožbi, kot je razvidno iz pripravljalne vloge z dne 11. 3. 2020, v spremembo nasprotne tožbe ni privolil. Nato je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep z dne 12. 3. 2020, s katerim spremembe tožbe ni dovolilo. Ocenilo je, da sprememba nasprotne tožbe ne bi bila smotrna, ker je že razpisalo narok za glavno obravnavo dne 25. 3. 2020, na katerega je na zaslišanje vabilo stranki, pa tožnik oziroma toženec po nasprotni tožbi nima bivališča v Sloveniji, poleg tega je vabilo na zaslišanje pričo B.B., ki ne govori slovenskega jezika. Dovolitev nasprotne tožbe bi, ker bi moralo sodišče nasprotni stranki pustiti čas, ki je potreben, da se lahko pripravi na obravnavanje, zavlekla reševanje spora.

8. Pritožbeno sodišče s takšno presojo soglaša. Sodišče prve stopnje bi, če bi spremembo nasprotne tožbe dovolilo, tožniku oziroma tožencu po nasprotni tožbi moralo na podlagi petega odstavka 185. člena ZPP pustiti čas, ki je potreben, da se lahko pripravi za obravnavanje. To pomeni, da na predvidenem naroku dne 25. 3. 2020 ne bi moglo izvesti dokazov, ki se nanašajo na zahtevek po spremembi nasprotne tožbi, poleg tega bi moralo zaradi novo predlaganih dokazov (konkretno zaslišanje priče A.A.) izvesti še en narok, kar ne bi bilo smotrno z vidika ekonomičnosti postopka oziroma bi to postopek podaljšalo, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi neutemeljeno izpostavlja, da je bil predvideni narok dne 25. 3. 2020 preklican, saj je bilo to po izdaji izpodbijanega sklepa zaradi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (ZS; Ur. l. RS, št.19/94 in nadalj.; Ur. l. RS, št. 21/2020) dne 13. 3. 2020.

9. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi neutemeljeno izpostavlja, da je sprememba nasprotne tožbe smotrna za dokončno rešitev razmerij med strankama, da po spremembi nasprotne tožbe uveljavlja terjatev, ki izvira iz delovnega razmerja, da gre le za povišanje zahtevka. Sprememba tožbe se ne nanaša na isti zahtevek, ki ga je toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi uveljavljala z nasprotno tožbo. Z nasprotno tožbo je toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi uveljavljala odškodninski in vrnitveni zahtevek v višini 9.121,56 EUR, sprememba nasprotne tožbe pa se nanaša na zahtevek v višini 4.050,40 EUR, ki izvira iz manka opreme. Ta zadeva je povsem neprimerljiva z zadevo VSL II Cp 2476/2018, v kateri je šlo za lastninskopravni spor, v katerem so se določili solastniški deleži etažnih lastnikov na skupnih delih, ki jo v pritožbi izpostavlja toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi.

10. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke oziroma tožnice po nasprotni tožbi zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP (načelo uspeha v postopku). Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

02.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 18/2003
• VSK sklep I Cpg 302/2004
• VSL sodba in sklep I Cpg 128/2000